Franc Ksaver Meško

Franc Ksaver Meško se je rodil 28. 10. 1874 v Gornjih Ključarovcih v kmečko družino Antona Meška in Marije, rojene Obran, kot četrti izmed sedmih otrok. Ljudsko šolo je obiskoval pri Svetem Tomažu, četrti razred nemške šole na Ptuju, kjer je opravil tudi nižjo gimnazijo, višjo pa je dokončal v Celju, kjer je začel literarno sodelovati pri Domovini in dijaški Vesni. 1894 je vstopil v mariborsko bogoslovje in sodeloval pri listu Lipica. 1897 je bil sprejet v celovško bogoslovje, pisati je začel za Slovensko matico, nastopil v Domu in svetu ter pri Mohorjevi družbi. Posvečen je bil 19. julija 1898 v Celovcu, novo mašo je pel 7. avgusta 1898.

Prvo duhovniško službo je nastopil v Škocijanu pri Klopinjskem jezeru; kot kaplan v Žabnicah je maja in junija 1900 oskrboval tudi Višarje. Od jeseni 1900 do februarja 1901 je bil župni upravitelj v Kneži (Gnesau) nad Trgom (Feldkirchen), nato v Grebinjskem Kloštru nad Velikovcem in od 1. maja 1901 pri Št. Danijelu nad Prevaljami, kjer je oskrboval tudi Strojno. Zaradi bolehnosti je 1906 dobil župnijo Marija na Zilji pri Beljaku.

Med vojno je bil leta 1916 obdolžen veleizdaje in zaprt, 5. januarja 1919 je zbežal preko Karavank, nekaj časa živel pri frančiškanih na Brezjah, nato je bil za kaplana v Tinjah. Po plebiscitu je živel deloma v Leonišču v Ljubljani, deloma na Brezjah, nato je bil kaplan v Dravogradu. 1. avgusta 1921 je dobil župnijo Sele pri Slovenj Gradcu. Med drugo svetovno vojno je bil zaprt in pregnan na Hrvaško, prek Bosne in Srbije se je vrnil v samostan v Stično. 15. junija 1945 se je vrnil v svojo župnijo na Sele. Umrl je 11. januarja 1864 v Slovenj Gradcu, pokopan je pri sv. Roku na Selah.

Pisal je pesmi, črtice, novele, povesti, romane, drame in mladinske pripovedi. Šest desetletij je bil tudi zvest sodelavec Mohorjeve družbe.