Stanislaw Lem
Poljski pisatelj, mislec in futurolog Stanisław Lem (1921–2004) je vodilni avtor znanstvenofantastične proze. Njegovo ime nosi leta 1979 odkriti asteroid (3836), po njem pa se imenuje tudi Lem, prvi poljski znanstveni satelit BRITE-Pl. Rodil se je v Lvovu in v skladu z družinsko tradicijo začel študirati medicino. Med okupacijo se je preživljal kot varilec v nemških mehaničnih delavnicah in sodeloval v ilegalnem odporu. Po vojni se je z družino preselil v Krakov, kjer je nadaljeval študij, delal nato kot asistent v znanstvenem konservatoriju ter začel v revijah in časopisih objavljati kratke zgodbe, članke in feljtone. Ko je v vzhodni Evropi popustil režimski pritisk na razumnike, se je v celoti posvetil pisateljevanju in širokim področjem zna-nosti od humanistike in družboslovja do naravoslovnih ved, futurologije, kibernetike in informatike. Sledile so njegove prve uspešnice – Zvezdni dnevniki (1957), Eden (1959), Invazija z Aldebarana (1959) in roman Preiskava (1959). V naslednjem desetletju je izdal 17 knjig proze in znanstvene esejistike, med njimi najbolj znane romane, kot so Vrnitev z zvezd (1961),Solaris (1961), Gospodov glas (1968), ter znamenite Pravljice o robotih (1964) in Zgodbe o pilotu Pirxu (1968). V 80. letih je pet let živel v emigraciji na Dunaju, leta 1987 pa napisal svoje zadnje leposlovno delo Fiasko, v katerem je prikazal neuspeh človekovih teženj po obvladovanju vesolja. Lemova dela so prevedena v več kot 40 jezikov, izdana v več kot 30 milijonih izvodov. Prejel je številne domače in tuje nagrade, mdr. odlikovanje belega orla (1996) in avstrijski državni nagradi za evropsko kulturo (1985) in za literaturo (nagrada Franza Kafke, 1991).