ZLATA KOZA POD RAZVALINAMI

V 35. knjigi iz zbirke Glasovi z naslovom Zlata koza pod razvalinami in podnaslovom Vjedence in druge folklorne pripovedi iz Brd in okolice Gorice so zbrane folklorne pripovedi iz Brd in okolice Gorice v Italiji, to je od Brd preko Pevme do Štandreža in Peči.
Knjiga je rezultat večletnega zbirateljskega dela petih avtorjev. V njej so zastopane folklorne pripovedi s celotnih Brd, to je tudi iz tistega dela, ki je danes v Italiji.
Avtorji se niso odločili za izviren narečni zapis z vsemi znamenji, ki jih sicer uporabljajo dialektologi (z izjemo pripovedi Viljene Devetak, v katerih je zapisan znak za polglasnik), ampak za bralcem prijaznejši poenostavljeni knjižni zapis. Seveda pa je upoštevano narečno besedišče in izvirni besedni red kot tudi premi govor, kjer so ga pripovedovalci rabili.
Pripovedi so urejene v devet razdelkov z naslednjo tematiko: pravljice (1), bajčne povedke (2), razlagalne povedke (3), strašljive povedke (4), legendne povedke (5), zgodovinske povedke (6), roparske povedke (7), socialne povedke (8) in šaljive povedke (9).
V pripovedih iz Brd in okolice Gorice se zrcali življenje briškega in primorskega človeka, od dela »v brajdah«, verskih in vaških običajev, let izgnanstva iz Kojskega in Podsabotina v 1. svetovni vojni, let pod italijansko okupacijo, prodaje sadja in vina v Krminu, Gorici in Čedadu, do značilnega briškega humorja in verovanj o vedomcih, katerih lučke so se ponoči svetile v Paludu in na katere so briški otroci zvečer s strahom pogledovali iz Medane, Fojane, Kozane ...
Poleg tega v zgodbah odseva prepletenost slovanskega in romanskega sveta, kot se je v dolgih letih tvornega sožitja med Slovani in Furlani, med katerimi meja poteka prav po obrobju briškega gričevja, razvila v načinu življenja, dela in jezika Bricev.
Če zaključimo: posebna vrednost knjige je v tem, da skozi pripovedi, ki zadevajo vsa področja življenja briškega človeka, od dela v vinogradu do nezavednih želja, upanj in hrepenenj, odstira pogled na identiteto briškega človeka, razpetega na robu slovenskega in slovanskega na eni strani in furlanskega in romanskega duha na drugi strani.