VZGOJARIJE
64 skrivnosti, norosti in radosti vzgajanja
Katarina Kesič Dimic
23,00 €
V življenju ni negativnih ocen. So samo preizkusi!
V vzgojnem priročniku, zasnovanem v obliki dnevniških zapisov, avtorica, specialna pedagoginja, ob konkretnih situacijah svojega poklicnega vsakdanjika obravnava številna učna in vzgojna vprašanja (npr. učenje poštevanke, bralne težave, hiperaktivnost, odkrivanje prezrtih razvojnih zaostankov, uživanje sladkarij, obdarovanja, igrače, preveč zaščitniški starši, kletvice, ponavljanje razreda, odsotnost empatije pri pedagogih). Toda ne razgrinja le bolj ali manj nerešljivih problemov, ampak vselej vsaj nakaže pot do reševanje težave.
»Če imate željo po korenitih spremembah v svojem življenju in ne želite začeti pri sebi, potem zaprite to knjigo, še preden boste to poved prebrali do konca,« v Navodilih za uporabo svoje knjige začenja avtorica.
Vzgoja oz. učenje za življenje namreč ni lagoden proces ali nekaj, kar se zgodi kar samo po sebi, mimogrede in napol avtomatično. Vzgoja od staršev zahteva tudi ali predvsem žrtvovanje, odpovedovanje in nikakor ne lagodnega zavijanja otrok v vato.
»Če niste popolnoma prepričani, se glede branja še vedno lahko posvetujete z zdravnikom ali farmacevtom, ki bi vam priročnik lahko celo odsvetovala, če ne želite spreminjati sveta na bolje. Z žrtvovanjem svojega časa za otroke in s svojo miselno prisotnostjo ob njih namreč delate prav to: zagotavljate, da bodo za naše pokojnine skrbeli samostojni, odgovorni in zanesljivi odrasli ljudje, na katere bomo lahko zrli s ponosnim odsevom v postaranih srcih,« nadaljuje pisateljica, antropologinja in prekaljena mama, ki vabi predvsem k doslednemu izvrševanju svojih obljub, tako prijetnih kot manj prijetnih.
Vzgojni priročnik z naslovom Vzgojarije kljub domiselnim karikaturam Aliane Primožič Fridauer vse prej kot ironizira vzgojo. Izjemno privlačno branje, v katerem zlahka prepoznamo tudi svoja občutja ob različnih situacijah z otroki, ima trdno strokovno podlago. Knjigo bodo s pridom uporabljali pedagoški delavci na mnogih področjih strokovnega delovanja. V roke pa jo bodo vzeli tudi za vzgojo zavzeti starši, ki potrebujejo strokovno usmeritev in se zavedajo, da je vzgoja otrok njihova najpomembnejša zaposlitev.
Danes je bil pri meni izredno prijeten fant. Sama ga vidim kot bodočega Einsteina ali Picassa. Izredno močan na finoročnem področju, zvedavi mehatronik, odličen likovnik oblikovalec.
Žal ima v našem šolskem sistemu nešteto težav z okolico. Pogosto ga ovirata govorno-jezikovna motnja in droben nemir ‒ nepozornost. Zaradi teh na prvi pogled ne deluje zelo bister, večina ga vidi ravno obratno. Včeraj sva brala odlomek iz Gulliverjevih potovanj. In danes je bil spet pri meni ‒ kaj hujšega ‒ napisati mora obnovo odlomka. /… /Sediva za mizo in se gledava. Čutim ga. Mrzli pot mu gre po hrbtu. Celo telo ima v krču, ne ve, kam bi pobegnil. Pomislim na tega otroka, ki je tako pogosto deležen negativnih oznak. Da nič ne zna, da se ne uči, da je najslabši … Boli me. Skrbi me zanj. Mu bo uspelo preživeti ta del življenja v tej ustanovi?
Odločim se, da bo danes del dneva zanj drugačen. Da bo lahko užival in blestel. Se sprostil in spustil na plan svojega malega notranjega genija. Z mirnim glasom rečem, naj zapiše še podnaslov. In reče: »A obnova?« Odgovorim: »Obnova v stripu.« Obraz prekrije sonce, telo se sprosti in zadiha s polnimi pljuči. Ob sproščujoči glasbi se poda v svoj svet. Vse naredi sam. Ne sprašuje. Mirno sedi in ustvarja. Ko ga vprašam, ali lahko njegov izdelek poskeniram in še komu pokažem, reče, da ga bo še pobarval. Ponosen je nase. Tudi jaz sem. Nanj in tudi nase. Spet mi je uspelo, da sem razklenila toge meje in nekomu polepšala dan.
Verjemite v otroke!