VILE BILE

Monografija arheoloških artefaktov, kakor jih razkrivata slovstvena folklora in ustno izročilo

Gradivo za 41. knjigo v knjižni zbirki slovenskih folklornih in drugih pripovedi Glasovi z naslovom Vile bíle je zbrala univ. dipl. arheologinja Sabina Pugelj, doma iz Kosez. Torej potomka starih »kosezov«, svobodnjakov v času fevdalnih gospostev, se je pogumno in z vsem spoštovanjem svoje materinščine lotila zapisovanja folklornih in spominskih pripovedi iz svoje domače pokrajine v njej lastnem narečju.

Sabina Pugelj s pričujočo knjigo rešuje pred pozabo bogato nesnovno dediščino domačega kraja. Med ostalim prinaša tudi motive, ki jih v dosedanjih knjigah zbirke Glasovi še ni bilo – o začetkih življenja (spočenjanje, rojevanje). Dokaz, da prebivalci doline Reke, Brkinov, krajev okoli Jelšan in Podgrada, še niso prekinili stikov s staro duhovno zapuščino in starodavno vero, so pravljice in številne bajčne povedke. Glede na hitro propadanje kmečke kulture so izredno pomembni tudi opisi raznih kmečkih opravil, delovnih, letnih in življenjskih šeg.
Prav tako je knjiga Vile bíle pomembna zaradi številnih pričevanj, ki odkrivajo usmerjenost obravnavanih krajev proti Kvarnerskemu zalivu – Reki in Opatiji na Hrvaškem, kar je slovenski etnologiji skoraj popolnoma novo spoznanje, ki se ga tudi širša slovenska zavest sploh ne zaveda. Vsako delo, pa tudi to, vsebuje osebno noto ali dušo avtorja. 41. knjigi zbirke Glasov se pozna, da jo je pripravljala arheologinja. Marsikatera pripovedka na prikrit ali odkrit način govori tudi o zelo bogati arheološki dediščini teh krajev.