SVETOVNI NAZOR DOSTOJEVSKEGA

Nikolaj Aleksandrovič Berdjajev (1874–1948), eden najostrejših in najradikalnejših ruskih mislecev. Veljal je za filozofa svobode. Svobodo je bila izvor njegovega razmišljanja njegovega nemira in zbeganosti. Z njegovo brezkompromisno ljubeznijo do svobodo je postal zelo samosvoj mislec. Cesarska Rusija ga je preganjala in komunistična ga je odklanjala. V duhovnem življenju Nikolaja Berdjajeva je imel Dostojevski odločilno vlogo. Njegovo dušo je ganil bolj ko katerikoli drug pisatelj. Berdjajev je vedno delil na ljudi Dostojevskega in na ljudi, ki so njegovemu duhu tuji. Zelo zgodnja težnja njegovega spoznavanja na filozofska vprašanja je bila povezana s “prekletimi vprašanji” Dostojevskega. Vsakokrat ko je prebiral Dostojevskega, se mu je odkrival z vedno novih vidikov. V mladosti se mu je s pronicljivo ostrino vtisnil v dušo problem “Legende o Velikem inkvizitorju”. Njegovo prvo spreobrnjenje h Kristusu je bilo spreobrnjenje k podobi Kristusa iz Legende. Ideja svobode je bila vedno bistvena za njegovo religiozno občutenje sveta in pogled na svet. In v tej začetni intuiciji svobode se je srečal z Dostojevskim kot s svojo duhovno domovino. Od nekdaj je čutil potrebo, da napiše knjigo o Dostojevskem, in uresničil jo je le delno na nekaj straneh. Seminar o Dostojevskem, katerega je izvajal na “Akademiji duhovne kulture” pozimi 1920/21, ga je slednjič vzpodbudil k temu, da zbere vse svoje misli o Dostojevskem. In napisal je knjigo, v kateri ni skušal razkriti le svetovnega nazora Dostojevskega, temveč je vanjo vložil tudi veliko svojega pogleda na svet.
Prevedel Pavel Požar.