SVETNIKI SO BILI ČISTO (NE)NAVADNI LJUDJE

»Vaš župnik je imel prav. Vsak lahko postane svetnik in prav je, da se vsak trudi za to,« je Serafinček poučil Petra, Manco in Tamaro.
»Oh, postati svetnik je pretežko,« je vzdihnila Tamara.
»Zame je to neizvedljivo,« je še poudarila.
»Zakaj bi bilo pretežko?« se je čudil Serafinček.
»Svetniki so nenehno molili. Jaz ne morem ure in ure moliti. Sploh nimam toliko časa,« je dejala Tamara.
»To drži. Če bi jaz vse dneve samo molila, bi recimo zanemarila šolo,« se je strinjala Manca, »in imeli bi me za čudakinjo.«
»Kdo pa pravi, da so svetniki vse dneve samo molili?« jih je začudeno pogledal Serafinček.
»Kakor nam župnik pri verouku govori o svetnikih, ti ljudje niso počeli nič drugega, kot samo molili. Niso ne jedli ne spali. Tudi grešili niso nikoli. Bili so zelo verni in so vedno vse naredili prav.«
»To pa res ne drži,« se je zasmejal Serafinček. »Svetniki so prav tako hodili k spovedi, kot to počnete vi. Tudi oni so bili grešni. Svetniki in svetnice niso bili sveti na vseh področjih svojega življenja. Tudi oni so imeli svoje napake tako kot vsak človek.«
»Kako pa so potem lahko svetniki?« je zanimalo Manco.
»Zato, ker so se trudili, da bi te svoje napake odpravili ali pa jih vsaj čim manj ponavljali.«
»Kakšne napake pa so imeli svetniki?« se je čudila Tamara.
»Različne. Nekateri so bili zelo vzkipljivi in so se urili v potrpežljivosti. Drugi so zelo radi dobro jedli in pili, zato so se pogosto postili. Spet drugi …«
»Čakaj, ti govoriš o splošnih pomanjkljivostih,« ga je ustavila Manca. »Gotovo pa med njimi ni nikogar, ki bi imel kakšno res hudo napako.«
»Kakšno pomanjkljivost pa naj bi imel?« se je začudil Serafinček.
»Recimo, da bi bil neumen,« je dejala.
»No, kaj pa pomeni biti neumen?« je zanimalo Serafinčka.
»Recimo, da bi bil v šoli nezadosten,« je hitro dodal Peter.
»Tudi takšni so bili med njimi. Svetniki niso bili vsi po vrsti nadpovprečno inteligentni. Bili so navadni ljudje, kakršne je ustvaril Bog. Tudi niso vse dneve molili, kot ste prej govorili.«
»Vseeno pa so veliko molili,« se ni dala prepričati Manca.
»Za svetnike molitev ni bila kot neko dolgočasno ponavljanje. Zanje je bila molitev pogovor z Bogom. Vi se radi pogovarjate med seboj. Tako so se svetniki radi pogovarjali z Bogom.«
»Hm, na to pa nisem nikoli pomislil,« je dejal Peter.
»Evo, Peter je ravno prav neumen in dokaj klepetav. To pomeni, da lahko postane svetnik,« se je zasmejala Tamara.
»Tako preprosto pa spet ni,« je odkimal Serafinček. »Vsak lahko postane svetnik, pred tem pa se mora iskreno truditi, da postane dober človek.«

(Str. 11–12)