SONCE MED PRSTI

Drugačnost, ki spreminja svet na bolje in ga bogati

Nagrajeni roman vodi mladega in manj mladega bralca skozi razburljivo pripoved o nenavadnem začetku prijateljstva dveh najstnikov (težavnega šolarja in invalida) v najbolj občutljivih letih, ob tem pa se bralec sooči z »drugačnostjo«, ki vendarle spreminja sodobni svet na bolje in ga bogati.

Dario je star šestnajst let. Njegovi učitelji vedo povedati, da je res tako »težek tip«, da mu niso kos. Živi sam z materjo, s katero se pogovarja malo ali nič. Sicer je ona kriva, meni Dario, da je oče zapustil družino, ko je bil on še majhen. V šoli so se po že brezštevilnih »borbah« z Dariom odločili, da ga res pošteno kaznujejo in mu odredijo delo v servisu, ki organizira spremljanje invalidnih dijakov. Tako Dario spozna Andyja, ki je priklenjen na invalidski voziček in se tudi ne zmore sporazumevati z zunanjim svetom. 

Dario in Andy. Ne bi si mogla biti bolj različna. In vendar nenavadna dogodivščina on the road povsem podre vse stereotipe sodobnega potrošniškega sveta in splete med njima prijateljstvo, ki je lahko zgled tudi odraslim ...

Gabriele Clima je za svoj mladinski roman Sonce med prsti leta 2017 prejel italijansko Andersenovo nagrado za najboljšo knjigo za mlade bralce nad 15 let.

O avtorju
Gabriele Clima je pisatelj in ilustrator za otroke in mladino. Objavil je že številne stripe, zgodbe in knjige. Organizira tudi srečanja in delavnice za otroke in odrasle o literaturi, pisanju in poeziji, obiskuje šole po Italiji in se tam srečuje z mnogimi dijaki in učitelji. Že več let se posveča pisanju za mlade bralce, posega pa po temah o drugačnosti, stiku različnih kultur, težavah pri vključevanju v družbo. Je član ICWA, Združenja italijanskih otroških in mladinskih pisateljev. Njegove knjige so prevedene v številne jezike.

Odlomki iz knjige

Pusti me spati, zdaj si želim spati, kajti med spanjem se spominjam vsega. Spominjam se travnika, trave v vrtu Centra.
In Fabiole, ki me je božala po obrazu z listi.
Kaj počneš, Fabiola?
Ti ni všeč?
Neskončno. Si se tega domislila sama?
Da.
In kako si to naredila?
Skupaj sem dala dve lepi stvari.
In kateri?
Liste in Andyja.
In medtem ko se je prepuščal božanju zelenih prstov, je Andy razmišljal, da je človek ustvarjen za lepe stvari. Ustvarjen je, da se jih lahko dotika, kot se je treba dotikati vseh stvari, če jih hočeš dodobra spoznati. In če Andy tega ni mogel narediti z rokami, to lahko počne z očmi.
Dotikati se z očmi, tega ne zmorejo vsi.