SLOVENSKE PODOBE ZLA
France Cukjati
35,00 €
Vojna napoved pozabljanju in kažipot h krščanskim koreninam
Knjiga z različnih vidikov razjasnjuje izvor zla, njegove značilnosti in posledice ter nakazuje pot osvoboditve človeka in družbe izpod ujetosti v zlo. Avtor je, zavedajoč se, kako obsežnega in vsestransko zapletenega problema – zla – se je lotil, sledil različnim strokovnim pristopom vsaj treh področij, to so zgodovina, psihologija in morala, pri tem pa se v veliki meri nasloni tudi na Viktorja E. Frankla.
Mnoge zgodovinske in antropološke analize prepričljivo dokazujejo, da je bilo dvajseto stoletje zaradi fašističnega, nacionalsocialističnega in komunističnega nasilja stoletje trpljenja, ki mu ni primere v vsej človeški zgodovini. Vse vojne so zaradi krvavih spopadov grozljive, a nacionalsocializem in komunizem se nista zadovoljila z vojaškim zavzetjem tujih dežel in z vzpostavitvijo svoje oblasti, ampak sta temu dodala bistveni del svoje ideologije: trpinčenje in iztrebljanje določene rase ali »družbenega razreda«.
Slovenija je krvavo občutila vse tri totalitarizme. Če je okupacija trajala le nekaj let, pa je komunistično nasilje trajalo petdeset let in je v narodovem spominu še zelo prisotno. Zato je lahko odlično izhodišče za razpravo o zlu. Zlo prihaja iz človeka, določa njegovo osebnost in pohabi tisto bivanjsko jedro, tisto seme osebnosti, ki se skriva v izrazu, da je človek ustvarjen »po Božji podobi«. Cukjati pa svoje knjige ne posveča le izvoru in bistvu zla, ampak tudi njegovim posledicam - tako za žrtev kot za povzročitelja in za celotni narod.
Avtorjeva refleksija izhaja iz opisa konkretnih primerov, ki nas s svojo krutostjo ali s svojo milino presunejo do dna srca – da bi nas ne samo po poti zdravnika, psihologa, psihiatra, filozofa in teologa soočil s skrivnostjo zla, ampak tudi s »pesniškim« motrenjem in čutenjem konkretnih primerov. V pričujoči knjigi najdemo tudi pot osvoboditve od zla, pot ozdravljenja – tako žrtve kot povzročitelja in celotne družbe. Delo je na nek način vojna napoved pozabljenju, pa tudi kažipot h krščanskim koreninam naše evropske civilizacije.
In potem ko je zahodna civilizacija na teh temeljih rasla, zorela in v prosvetljenstvu svojo pot okronala z uzakonitvijo človekove svobode in človekovih pravic, pa se je kot strela z jasnega pojavil komunizem, ki je s krvavim nasiljem namesto dekaloga postavil sprevržen moralni kodeks: preganjaj vernike in cerkev, razvrednoti in razbij družino, ubijaj čim več in čim pogosteje, širi spolno razvratnost, uzakoni krajo in vzpostavi življenje v laži. (Str. 77)
Tak sovražen odnos oblasti do zasebnega šolstva je za izobraževanje in negovanje narodovega intelektualnega potenciala prav tako škodljiv, kot je za gospodarski razvoj škodljiv sovražen odnos do podjetništva in obrtništva. Seveda naj bi vzgoja sledila neki skupni vrednotni usmeritvi, ki nudi osnovo sobivanja, kot je za zahodno civilizacijo krščansko-helenistična osnova, vendar je totalno uniformiranje zelo škodljivo. (Str. 255)
Svoboda, odgovornost in vest so tiste značilnosti človekove duhovne razsežnosti, s pomočjo katerih človek najde smisel svojega življenja in mu sledi. S tem uresničuje zametek, seme, podobo svoje osebnosti, za kar je »nagrajen« z globokim zadovoljstvom in mirom. To je občutek sreče, ki ga ne more dati noben nadomestek, kot so bogastvo, slava in oblast ali druge konkretne droge. V tem se tudi odkriva, ali je človek na poti rasti, zorenja in uresničevanja svoje lastne osebnosti. (Str. 405)