SKOZI OGENJ

Knjiga spominov duhovnika Stanka Sivca z naslovom Skozi ogenj, ki je meseca novembra izšla v knjižni zbirki Goriške Mohorjeve družbe za leto 2016, je bila zaradi izrednega zanimanja, ki ga je vzbudila pri bralcih, v par mesecih razprodana in je v mescu aprilu doživela svoj prvi ponatis. Gre za opis življenjske zgodbe avtorja Stanka Sivca, ki so ga zaznamovale politične razmere v bivši Jugoslaviji ob koncu druge svetovne vojne. Že kot mladostnik se je odločil za duhovniški poklic, a je v svojih študentskih letih moral skozi hude preizkušnje. Preizkusil je zapor in samico, prisilno delo v taboriščih in sodni proces, za tem pa še trdo vojaško suknjo. Kljub vsemu pa je vztrajal pri svoji odločitvi za duhovniški poklic. Ta želja se mu je tudi uresničila in je leta 1955 začel svojo bogato in plodno duhovniško službo, ki jo je opravljal najprej v Šempasu (1956-1965), sledili so Otlica (1965-1974), Bovec (1974-2002) in Prvačina (2002-2013), kjer še vedno biva kot duhovniški pomočnik v pokoju. Knjigi je uvodno besedo prispevala prof. Miroslava Cencič, v kateri poudarja, kako je Sivec znal opis dogajanja in podatkov utemeljiti še s takratnimi družbenimi razmerami, z vsiljenim razdorom med ljudmi, kar spremlja s človeško rahločutnostjo ter psihološko in filozofsko razgledanostjo. V Sivčevih besedah ni zaslediti maščevanja zaradi vsega hudega, kar je prestal, temveč gleda razumevajoče tudi na svoje zasliševalce in mučitelje kot tudi na tiste sotrpine, ki niso imeli v sebi moči, da bi pod udarci vzdržali v pokončni drži. Je knjiga, kot je izrazil predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. Renato Podbersič na krstni predstavitvi knjižne zbirke meseca novembra v Gorici, ki jo lahko prebiramo v luči svetega leta usmiljenja, saj v njej duhovnik Stanko Sivec odpušča vsako storjeno zlo. Avtor, ki je 19. marca praznoval svoj 90. življenjski jubilej, želi hkrati v prvi vrsti tako vsem svojim bivšim župljanom kot tudi vsem mlajšim rodovom posredovati resnico in veličino vseh tistih ljudi, ki so pod težo pritiskov zdržali in so imeli v sebi toliko upanja, ljubezni in razumevanja, da so lahko zgled nam in prihodnjim rodovom.