RAZLAGE EVANGELIJEV
Fortunacijan Oglejski
28,00 €
Izjemno odkritje razlag evangelijev najzgodnejšega oglejskega očeta
Po petnajstih stoletjih pozabe nam Fortunacijanovo delo, najdeno šele leta 2012, odkriva najzgodnejšega oglejskega očeta in prinaša verjetno najstarejši latinski komentar evangelijev.
Fortunacijanovo delo je izjemnega pomena za proučevanje začetkov latinske krščanske eksegeze, saj predstavlja verjetno najstarejši ohranjeni latinski komentar evangelijev, za katerega je doslej veljala kratka Hilarijeva Razlaga Matejevega evangelija, ki jo – poleg do sedaj nepoznanega Fortunacijanovega spisa in izgubljenega Viktorinovega dela – omenja tudi Hieronim.
Odkritje dela Razlage evangelijev odpira številne možnosti raziskovanja na različnih področjih. Slovenski prevod omogoča, da se bodo lahko tudi bralci v jeziku današnjih bližnjih sosedov Fortunacijanovega Ogleja srečali z bogato notranjostjo duhovnega sveta človeka, ki je živel in deloval v tako kritičnih in odločilnih časih ter v zgodovinsko-geografskem obzorju, ki je tako tesno povezano tudi z našim slovenskim prostorom.
»Nedavno odkritje celotnega rokopisa dela Razlage evangelijev oglejskega škofa Fortunacijana iz sredine 4. stoletja je dragocena pridobitev za ves svet, še posebno simbolno vrednost pa ima za Slovenijo, ki je zgodovinsko močno povezana z Oglejem. Fortunacijanova eksegetska terminologija in (bogata patristična) tipološko-figurativna metoda razlaganja odnosa med Staro in Novo zavezo se osredotočata na iskanje notranje skladnosti med ›figuro‹ Stare zaveze in izpolnitvijo v Novi zavezi. Monografija po zgledni znanstveni metodi izčrpno predstavi zgodovinske okoliščine škofovega delovanja in značilnosti njegove eksegeze.«
Iz recenzije akad. prof. dr. Jožeta Krašovca, Slovenska akademija znanosti in umetnosti
»V monografiji, ki predstavlja redko ptico celo v evropskem in svetovnem merilu, je s svojimi besedili in obsežno študijo prvič predstavljen oglejski škof in teolog Fortunacijan, eden prvih eksegetov v vrstah latinsko pišočih kristjanov, nekak nadaljevalec dela petovionskega predhodnika Viktorina. Ustrezno in suvereno je podčrtana nujnost razlikovanja med teološkim in (cerkveno)političnim opredeljevanjem Fortunacijana in tudi drugih škofov. Zaradi svoje pionirske narave bo znanstvena monografija nedvomno koristna za teologe, klasične filologe, zgodovinarje in cerkvene zgodovinarje, končno pa naj besedilo najde bralce tudi med širšim občinstvom.«
Iz recenzije doc. dr. Aleša Mavra, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru
Fortunacijan Oglejski vabi k vznemirljivi pustolovščini, ki se z odkritjem njegovega dela šele dobro začenja, saj moramo za razumevanje njegove osebnosti in kontekstualizacijo besedila vstopiti v napeto zgodovinsko dogajanje, prepleteno s političnimi spletkami, doktrinalnimi spori, velikimi osebnostmi pozne antike ter rosnimi poskusi razlage Božje besede. (Str. 11)
Nadalje je nebeško kraljestvo podobno trgovcu, ki išče lep biser. Ko je našel dragocen biser, je šel in prodal vse, kar je imel, in ga kupil. Trgovec, ki išče lep biser, označuje ljudstvo Cerkve, še posebej tiste, ki so verovali v času apostolov. Ti so s polno vero verovali v Božjega Sina, in da bi dali zgled za prihodnost, so našli dragoceni biser, to je večno življenje, ki nam je bilo obljubljeno, od katerega ni nič dragocenejšega 〈…〉. Potem ko so prodali vse svoje imetje, so darovali denar apostolom, da bi ga razdelili med reveže in si tako pridobili biser, to je, da bi dosegli večno življenje. Tudi mi moramo slediti njihovemu zgledu, da bi od Boga lahko kupili ta biser, tako kot sam naroča v evangeliju: Prodajte, pravi, svoje premoženje in dajte miloščino. In ponovno Gospod podobno govori mladeniču, ki je rekel, da je upošteval vse zapovedi postave: Če hočeš biti popoln, mu odvrne, pojdi, prodaj vse, kar imaš, in daj ubogim in imel boš zaklad v nebesih. Nato pridi in hodi za menoj! S temi zgledi nas uči in opozarja, da bi pogosto in obilno darovali revežem in bi ne bili izključeni iz večnega življenja in nebeškega kraljestva. (Str. 258)