RADA SE IMAM, KAKRŠNA SEM
Linda Jarosch
20,00 €
Na pot srčnosti in topline v visokih petah ali udobnih copatih
Naš svet je drugačen, kot je bil svet Marije Magdalene. Pa vendar se vse kdaj ujamemo v občutek utesnjenosti, ko ne znamo ali ne upamo izživeti svojih zmožnosti in sanj. Ko nas dušijo notranji demoni, ko ne čutimo dovolj ljubezni in dvomimo o svoji vrednosti …
In tako kot je vse to presegla ona, lahko po njenem zgledu na pot srčnosti in topline stopimo tudi me. Morda celo v rdeči obleki, svetlečih čevljih in s kozarcem šampanjca v rokah.
Ljubezen do sebe je za mnoge ženske v resnici nepojmljiva. Osredinjamo se na svoje pomanjkljivosti in se vztrajno primerjamo z drugimi, domnevno boljšimi vzorniki. Od drugih si želimo priznanja, srčnosti in sprejetosti, vendar pogosto čakamo zaman. Linda Jarosch je ob zgledu Marije Magdalene osvetlila pot, ki vodi do svobode v razmišljanju in s tem tudi v življenju. Že v biblijskih časih je šlo preprosto za to, da se otresemo nekaterih miselnih vzorcev, zapustimo staro življenje in si dovolimo živeti vse svoje zmožnosti.
V prvem delu nam avtorica pomaga poimenovati naše notranje demone. Katera prepričanja iz preteklosti danes oblikujejo naše odzive in ravnanja? Zakaj se počutimo ranjene, manjvredne, krive in nezadovoljne? Zakaj znamo biti včasih zavistne in strupene? V nadaljevanju nas spomni, kaj je tisto, kar v resnici zdravi, kako nas lahko naklonjenost, sprejetost in sočutje osvobodijo kompleksov, notranjih zapovedi in ujetosti v vlogo žrtve.
Iz starih vzorcev lahko izstopimo le z radikalnim obratom na novo pot. Zanj vsaka od nas v sebi nosi moč, ki jo je Marija Magdalena v sebi odkrila na vstajenjsko jutro pred dva tisoč leti.
Čeprav smo zase dosegle veliko svoboščin, smo v odnosu do samih sebe manj svobodne. Pogosto smo do sebe prestroge. Nagnjene smo k temu, da se obsojamo za vedênje in dogodke, kjer bi bila potrebna naša dobrota. Kako pogosto nosimo v sebi občutke krivde, ki nimajo prav nič opraviti z resnično krivdo? In kako hitro zavidamo ali občudujemo talente drugih, namesto da bi z velikim veseljem gledale svoje. Celo simpatične pomanjkljivosti v sebi navadno neprijazno zavračamo. Z njimi se ne počutimo vredne ljubezni. Samokritična ženska v nas je navadno močnejša od tople. Primanjkuje nam lahkotnosti in miline. To lahko spremenimo.
(Str. 7)
Zahvaljujem se vsem ženskam, ki so mi v mnogih pogovorih pomagale do pomembnih spoznanj, ki so mi omogočile, da sem vključila njihova spoznanja, in vsem, ki so me navdihovale in podpirale. Za konec knjige prevzemam še navdih ženske, ki me je spodbudila, naj z vsem veseljem praznujem, da je knjiga dokončana. To bom naredila. Rdeča obleka in rdeči čevlji so že pripravljeni, šampanjec čaka name in morda celo en vesel ples z možem.
(Str.158)