PROVIZORIJ

»Življenje kot provizorij«
Skoraj intimni roman nakakšnega vzhodnonemškega Kocbeka, enega najpomembnejših sodobnih nemških pisateljev, Wolfganga Hilbiga, pripoveduje o pisatelju in njegovi osebni in poklicni razklanosti v specifičnem obdobju svetovne zgodovine – v času razdeljene Evrope, razdeljene Nemčije, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

Pisatelj Wolfgang Hilbig, nekdanji orodjar in strojni ključavničar, ki so ga po gradnji berlinskega zidu kar določili, da bo kurjač, je bil z novim delovnim mestom nadvse zadovoljen, saj je vmes lahko pisal - svoje dvojno življenje, kurjača in pisatelja, pa je pogosto tematiziral v svojih delih.

Ko je z objavo pesmi v reviji Sinn und Form (Smisel in oblika) iznenada postal samo še »svobodni pisatelj«, ga je to navdalo s strahom, saj ni več pisal samo zase, temveč za založbe, bralce, tako da se je vse svoje življenje spraševal, zakaj je pravzaprav sploh postal pisatelj – in ta dvom se je zrcalil v večini njegovih del.

Tudi v romanu Provizorij, delu iz Hilbigovega poznega ustvarjalnega obdobja, se spopada s težo pisateljskega poklica, ko pripoveduje o pisatelju, ki pobegne iz enega sistema v drugi, in se kljub navidezno idealnim razmeram v tem »boljšem« svetu nikakor ne znajde. Čeprav je roman umeščen v zelo konkreten zgodovinski prostor in čas, l. 1985, čas Nemčije, razdeljene v zahodni demokratični in vzhodni komunistični del, kar še danes buri duhove, pa nemška kritičarka Julia Franck meni, da roman ni kritika obeh sistemov, temveč da deluje nadčasovno. Gre predvsem za roman o človeku v svetu, o vprašanju, kako naj živi in preživi. Razklanost, ki jo razumemo šele z dojemanjem biografskega in političnozgodovinskega konteksta, je priča nekega ubijajočega časa, ki se je zdel večen, a smo ga, razočaranimi nad drvenjem zgodovine v globalizacijske absurde, skoraj pozabili. Za tolike je bil krut in brezizhoden.

V spremni besedi romanu na pot z naslovom Prazna resničnost, zapolnjena s pisanjem (ali življenje kot provizorij), pa prevajalec Slavo Šerc predstavi v Nemčiji in v svetu uveljavljenega avtorja, vzhodnonemškega Kocbeka podobne potence, a drugačne usode, tudi slovenskemu bralcu.