PRED VRATI PEKLA

Enega grozljivejših obdobij svojega življenja (Obsojen je bil na pet let strogega zapora in na tri leta odvzema državljanskih pravic. Najhuje je bilo sedem mesecev prebiti v samici. Najprej so ga zaprli na Miklošičevi v Ljubljani, nato so ga prepeljali v Maribor, po obsodbi pa je bil na prisilnem delu na Žalah, kjer so skupaj z drugimi duhovniki gradili bloke.) je Sodja popisal v delu Pred vrati pekla, ki ga je izdal prvič v Buenos Airesu l. 1961 pod psevdonimom Branko Bohinc, drugič pa v Ljubljani leta 1992. Kljub strahovitemu mučenju je Sodja znal sproti odpuščati mučiteljem, kar je zapisal tudi v posvetilu k svoji knjigi: S svojim pripovedovanjem nočem razpihovati sovraštva, pač pa želim, naj bi vsi spoznali, da more samo ljubezen rešiti svet.