PANONSKI CVETOVI ZA MARIJO

Legende opisujejo, kako je Marija potovala po slovenski zemlji, kako je doživljala žalost in bolečino, pa tudi veselje in srečo. Pripovedujejo, kako je Marija prosila pomoči, kako je vabila in opominjala ljudi, kako je zaradi trdosrčnosti ljudi zapuščala posamezne kraje. Iz teh legend odseva resnično življenje naših prednikov, ki so Marijo spoštovali, jo častili, se ji priporočali in po njej prihajali k Jezusu.

Po vsej naši domovini, od panonskih ravnin do Jadranskega morja, so posejani spomini na Marijino navzočnost med nami, na njeno nenehno potovanje, ko prihaja k nam, ko nas vabi k Jezusu. Mnoge cerkve, kapele, znamenja, pa slike in kipi po naših domovih pričajo o veri naših prednikov in nas, ki se danes zbiramo po teh svetiščih, ki pred Marjinimi podobami molimo in se spominjamo nebeške Matere.
O Mariji pa ne govorijo samo cerkve, kapele in znamenja. O Mariji govorijo imena, ki jih nosijo mnoga dekleta in žene: Marija, Mara, Marička, Mirjam, Mija, Marja ... O Mariji govorijo imena krajev, ki so poimenovani po njej: Marija Gradec, Marija na Zilji, Šmarje, Šmarna gora ... O Mariji govori tudi narava, predvsem rože, ki so jim ljudje v preteklosti nadeli imena po nebeški Materi: šmarnice, Marijine solze, Marijini laski, Marijin šlar, Marijino srce, Marijine srajčke, Marijin list ...
Dolga in pestra je naša zgodovina ob Muri, Dravi, Savi in Soči ter drugih rekah in potokih. Slovenci smo doživljali tako težke čase kot tudi pomembne ali kar veličastne trenutke. Eden takih se je zgodil pred sto leti, ko so bili prekmurski Slovenci združeni z matičnim narodom. Ko letos vsi Slovenci slavimo to obletnico, ker smo z dogodkom pred sto leti vsi pridobili, se s hvaležnostjo spominjamo vseh, ki so v preteklosti ohranjali vero v Boga in zaupanje v Marijino priprošnjo. Obenem si prizadevamo, da bi ohranili dar vere in ga predajali novim rodovom. Svoje prizadevanje polagamo pred Marijo, da nam izprosi Božji blagoslov. Njej v čast želimo zbirati cvetove tudi v letošnjih šmarnicah.
V maju so poti ob Muri in tudi drugod okrašene s cvetjem. Sprehodili se bomo po teh poteh in zbirali cvetove za Marijo. Spoznavali bomo, da so tudi v deželi ob Muri vzklili in zacveteli mnogi cvetovi. To so panonski cvetovi za Marijo. To so cvetovi, ki so zaljšali Marijin oltar, ki so zbirali ljudi ob Mariji, ki so v njih krepili zavest, da so Marijini otroci. Panonski cvetovi za Marijo v nas krepijo hvaležnost za Božje darove, med katerimi je Marija prva in največja. Panonski cvetovi za Marijo nas vodijo k Jezusu, da bi ohranjali dar katoliške vere, da bi tudi prihodnji rodovi Slovencev poklekali pred Bogom in se priklanjali pred Božjo in našo nebeško Materjo Marijo.

(Str. 9–10)