OD MAJNIŠKE DEKLARACIJE DO HABSBURŠKE DETRONIZACIJE

Slovenci v spopadu dveh kron

Knjiga je izredno dragocen prispevek za razumevanje prelomnih časov slovenske zgodovine ob koncu prve svetovne vojne in razpadu habsburške monarhije, pa tudi za (ponesrečeno) priključitev Slovencev v novonastalo državo, Kraljevino SHS oz. Jugoslavijo.

Doba cesarja Karla je bila res kratka, a zelo dinamična, kar je razvidno tudi iz razvoja slovenske politike v omenjenem obdobju. Tudi zato je bila slednja zanimiva za številne zgodovinarje, čeprav je bila oseba cesarja v dosedanjih študijah predstavljena zgolj v osnovnih potezah.
Dr. Andrej Rahten v knjigi predstavi, kako se je ob koncu prve svetovne vojne slovenska politika znašla v spopadu dveh kron – avstrijske cesarske in srbske kraljeve.


O avtorju
Red. prof. dr. Andrej Rahten se je rodil 4. marca 1973 v Celju. Po končani celjski gimnaziji se je leta 1991 vpisal na študij zgodovine na Univerzi v Ljubljani. V študijskem letu 1994/1995 je kot štipendist ustanove Österreichischer Akademischer Austauschdienst študiral na Univerzi v Celovcu. V okviru podiplomskega študija je več mesecev raziskoval v dunajskih arhivih, kot štipendist Deutscher Akademischer Austauschdienst pa tudi na Jugovzhodnem inštitutu v Münchnu.
Leta 1998 je na Univerzi v Ljubljani napisal magistrsko nalogo Federalistični koncepti v politiki habsburške monarhije na Balkanu 1908–1918. Od leta 1999 je deloval na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU), leta 2000 pa na Univerzi v Ljubljani obranil doktorsko disertacijo z naslovom Dr. Janko Brejc (1869–1934). Politična biografija. Za disertacijo je bil nagrajen z Zlatim znakom ZRC SAZU. Leta 2001 se je zaposlil na ministrstvu za zunanje zadeve. V letih 2004–2008 je bil svetovalec za zunanjo politiko v kabinetu predsednika vlade, nato pa se je vrnil v akademski svet. Diplomatsko pot je nadaljeval leta 2013, ko je nastopil mesto veleposlanika Republike Slovenije na Dunaju.

Leta 2013 je bil imenovan za znanstvenega svetnika na ZRC SAZU, leta 2014 je isti naziv pridobil na Znanstvenoraziskovalnem središču Univerze na Primorskem, leta 2015 pa je bil izvoljen za rednega profesorja Univerze v Mariboru. Je nosilec Zlatega častnega znaka za zasluge za Republiko Avstrijo.


Odlomek iz knjige

Bistvo političnega programa, ki ga je na podlagi Majniške deklaracije zagovarjala večina slovenskih politikov, je lepo povzel njihov dalmatinski kolega Josip Smodlaka: »Bili so za Habsburžane, vendar pa tudi za Jugoslavijo. Krek je bil dirigent.« Sam cesar Karel je sicer po prevratu menil, da je bila Majniška deklaracija usmerjena proti takratni državni ureditvi, ne pa tudi proti njegovi dinastiji. Predvidevala je namreč združitev južnih Slovanov znotraj meja habsburške dinastije in »seveda pod habsburškim žezlom«. Kot se je spominjal Karel, so nemški nacionalci zahtevali prepoved deklaracijskih zborovanj, kar je vlada tudi storila. Toda omenjeni sklep se skoraj ni izvajal, čeprav so po cesarjevem mnenju »nekateri južnoslovanski kričači že takrat z obema nogama stali v Srbiji«.