O RELIGIJI
John D. Caputo
Kratka predstavitev (216 KB)5,00 €
Kaj ljubiš, ko ljubiš svojega Boga? (Caputo)
Knjiga O Religiji je postmoderni pogled na religijo, ki jo Caputo opredeli kot »ljubezen do Boga«. Filozofovo delo nadgrajuje razprava profesorja filozofije na Teološki fakulteti v Ljubljani Roberta Petkovška z naslovom Religija – pogodba z nemogočim.
Osrednje vprašanje v knjigi si je avtor izposodil pri sv. Avguštinu (»Kaj ljubim, ko ljubim svojega Boga?«). Odgovarja z različnih zornih kotov. Tako v prvem poglavju pokaže, kje je mesto religije v človekovem življenju, v drugem poglavju z interpretacijo razmerja med vero in razumom v zgodovini filozofije pokaže na določeno podobnost med stališči srednjega veka (pred-moderno) in postmodernimi, v tretjem poglavju spregovori o povezavi med religijo in sodobno tehnologijo ter razloži dekonstrukcijo religije v filmu Vojna zvezd, v četrtem poglavju razpravlja o bistvu sodobnega problema religije fundamentalizmu, v zadnjem, petem poglavju pa razkriva naravo religiozne resnice v postmoderni.
Knjiga je pomemben prispevek za razumevanje vloge religije v sodobni kulturi in družbi sploh, saj samoumevno obravnava obstoj religije, ki, za čuda, neomajno kroji miselnost vseh družb, tudi sodobne, četudi je to religija brez Boga (z veliko in malo začetnico). Nekaka tiha polemika o neobstoju ateizma. Prevod besedila je zato pomemben še zlasti za slovenski prostor, v katerem so s t.i. znastvenim svetovnim nazorom pol stoletja zaman pokopavali religijo. Knjiga, napisana v za evroskopsko filozofsko misel v kar nenavadnem konverzacijskem slogu (prim. uvodni zapis lektorja J. Faganela), tako bogati širši krog zvedavih bralcev, ki jih tovrstna tematika vznemirja.
Delo nadgrajuje razprava doktorja filozofskih znanosti na Teološki fakulteti Roberta Petkovška z naslovom Religija – pogodba z nemogočim, ki podpira Caputove teze v tradicionalnem filozofskem diskurzu z izčrpno bibliografijo.
Religija Vojne zvezd
To razpravo o nemogočem smo začeli z Gabrijelovim vznemirljivim »Oznanjenjem« Devici Mariji o učlovečenju in z Marijinim slavnim »fiat«, ki pomeni središčno točko krščanske vere, témo za izjemne freske Fra Angelica in za nešteta druga umetniška dela vseh stoletij, ki so ta prizor globoko vtisnila v zavest kristjanov vseh dob. Nočem, da bi bile ta in podobne zgodbe videti slabe, toda zadnje nadaljevanje Vojne zvezd — Epizoda 1: Grozeča prikazen — prikazuje visokotehnološko inačico te stare krščanske pripovedi, v kateri se zgodi nemogoče. V medgalaktični inačici Lukove zgodbe o Kristusovem rojstvu, kot jo prikaže George Lucas, se pojavi visokotehnološka sveta družina, »deviško rojstvo« in blažena mati, ter otrok človeške matere in očeta, ki je v obliki nebeških sil, vse skupaj pa je del priljubljenega znanstvenofantastičnega filma, ki je poln religioznih elementov in ki se naslanja na religiozne strukture.
Vendar pa ta film ne služi kot sredstvo, s katerim bi razkrinkali religijo ali pa jo predstavili kot pred-znanstveno praznoverje. Izjemna priljubljenost Vojne zvezd, ki traja že toliko let, je v nemajhnem delu posledica tega, da film prikazuje osnovne mitske strukture in prestavlja klasične religiozne like v visokotehnološki svet. Če je tradicionalnim cerkvam to všeč ali ne, so filmi, kot je Vojna zvezd, način, kako velika večina mladih ljudi, ki svoje starše uči, kako zagnati osebni računalnik in kako nastaviti videorekorder, pogosto pa prezira temelje tradicionalne religije, danes najde svojo »religijo.«
Knjige istega avtorja
