NOTRANJSKE DRUŽINE V 18. STOLETJU

Tone Krampač, Lovro Šturm

Drugi sodelujoči avtorji: Stane Granda, Mateja Rihtaršič

Strani: 372

Format: 210 mm x 297 mm

Vezava: trda vezava

Leto izdaje: 2020

ISBN 978-961-278-478-2

Kratka predstavitev-Notranjske družine v 18. stoletju (2 MB)

35,00 €

Članska cena: 31,50 €

Pričevanje o naših prednikih – z imeni in priimki

Leta 1754 je cesarica Marija Terezija odredila štetje in popis prebivalstva za celotno avstrijsko cesarstvo. Te izvirne dokumente prvega popisa prebivalstva na današnjem slovenskem ozemlju hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani, t. i. Kapiteljski arhiv. Knjiga prinaša popis notranjskih družin šestih župnij.

74 ohranjenih rokopisnih pol po župnijah, ki so bile takrat popisne enote, je za uporabnike težko razumljivih, rokopisi so večinoma slabo berljivi in mnogi zapisani v gotici. Da bi to dragoceno kulturnozgodovinsko pričevanje o naših prednikih z njihovimi imeni in priimki in z osnovnimi podatki o njihovem življenju postali v vsem razumljivi obliki dostopni širšemu krogu, je izkušeni poznavalec rokopisnih arhivskih gradiv arhivar mag. Tone Krampač pripravil transkripcijo, vzorno in dosledno po izvirnemu zapisu, tudi z nespremenjenimi občasnimi pisnimi pomotami takratnih popisovalcev.

Leta 2016 je tako izšla obširna publikacija Gorenjske družine v 18. stoletju, ki ji je leta 2018 sledila knjiga Ljubljanske družine v 18. stoletju. Najnovejša knjiga Notranjske družine v 18. stoletju pa vsebuje ohranjene prepise notranjskih družin za zaokroženo območje šestih župnij: Godovič, Hotedršica, Logatec, Polhov Gradec, Rovte in Vrhnika. Vse razen Godoviča (koprska škofija) so z današnje ljubljanske nadškofije, njihovo območje pa je bilo tedaj večje od sedanjih župnij z istim imenom.

Dr. Tone Krampač je pripravil tudi identifikacijo slovenskih krajevnih imen in gospostev ter pregledni seznam gospostev, zgodovinar dr. Stane Granda pa je o popisu notranjskih družin prispeval poglobljeno in strukturno razčlenjeno predstavitev po posameznih župnijah. Knjigi so dodani tudi pregledni seznami in kazalo slovenskih krajevnih imen ter krajši priročni slovarček najpogostejših latinskih in nemških izrazov.

»Bogastvo gradiva v tej knjigi je v tem, da ga vsak lahko bere v skladu s svojimi interesi. Podatki o tem, kdo je nekoč živel v naših krajih, številni najdejo neposredne prednike, so dejansko bogato nadgrajeni. Če pa jih je nekdo sposoben vnesti v računalnik in jih nato z njim podrobneje obdelovati, pa bo prišel do presenetljivih rezultatov: od modernosti imen v tistem času do tega, v kakšni starosti so sklepali zakonske zveze, pa o številu otrok v družini, o velikosti družinskih skupnosti, o tem, kdaj je kdo veljal za starega in je ›moral‹ kmetijo predati nasledniku, pa vse do takratnih preseljevanj. Vsekakor ta družba v začetku zadnjih stoletij pred propadom fevdalnega družbenega sistema ni bila tako statična, kot to običajno trdimo.«

(Iz spremne študije dr. Staneta Grande, str. XII-XIII)

31.50