NAJVEČJI DAR
Marija, naša priprošnjica
Marjeta Cerar
8,50 €
Nalepke in plakati so dostopni na sku.rkc.si
Marija – članica naše družine
V knjigi so zbrane vesele in mestoma tudi ganljive zgodbice iz vsakdanjika neke povsem običajne družine s štirimi otroki, ki živi na majhni kmetiji na obrobju mesta. Zgodbicam, ki jih pripoveduje četrtošolka Polona, daje poseben pečat
okoliščina, da ima Jezusova mati Marija v tej družini prav posebno mesto …
Zgodbe so pravzaprav resnične pripovedi dveh šestčlanskih družin iz iste župnije z njihovih kratkih skupnih počitnic. V uvodu bralcem ali poslušalcem mami, organizatorki srečanja, zapišeta:
»To so resnične zgodbe, ki so se dogajale in se še dogajajo vsakomur izmed nas. So zahvala, prošnja, so bolečina srca, so vzklik veselja in upanja. Predvsem pa so zgodbe, ki jih je spisalo otroško srce, v katerem ima Marija prav posebno mesto.«
Branje nam prinese izkušnjo čisto vsakdanjega življenja, a tako močno povezanega z Marijo.
Na pepelnično sredo zvečer smo naredili družinski načrt, čemu se bomo odpovedali. Lučka je rekla:
»Jaz se ne bom odpovedala ničemur. Vsako leto se odpovem čokoladi ali piškotom ali čemu podobnemu in mi nikoli ne uspe zdržati do konca. Torej se letos ne bom odpovedala ničemur in morda mi bo tokrat uspelo.«
Babi pa je rekla:
»Draga moja deklica, nekaj bi bilo pa dobro. Tudi Marija se je morala odpovedati Jezusu, da je lahko danes tvoj prijatelj.«
»Jaz se bom odpovedal šoli,« je rekel Maks in odvihral v svojo sobo.
Družinski posvet se je zaključil brez sklepa. A Lučka je pozneje sporočila svojo odločitev, da se bo odpovedala svojim najljubšim piškotom. Tudi drugi smo ji sledili in se kot družina odpovedali vsem sladicam. Še babi in dedi sta pristopila k naši postni akciji. Prvih nekaj dni nam je šlo kar dobro, vmes smo imeli malo krize, vendar nam je uspelo zdržati do konca. Po štiridesetih dneh so bili piškoti tako dobri kot še nikoli.
(Str. 45)