MOJI PRESLAVNI BRATJE MAKABEJCI

Ljudstva, ki ljubi svobodo, ni mogoče premagati!

Moji preslavni bratje Makabejci je zgodovinski roman, v katerem se pisatelj Howard Fast z velikim pripovedovalskim darom loteva epske teme, enega najveličastnejših poglavij judovske zgodovine: makabejske vstaje (ok. 167 – 160 pr. n. š.) in sploh tridesetletne zmagovite vojne za versko in narodno samostojnost proti selevkidsko-sirskemu imperiju (teh dogodkov se Judje še dandanes spominjajo s hanuko, praznikom luči).

Fast je junaško epopejo napisal v gladko tekoči besedi, ki včasih spominja na besedo starozaveznih prerokov; v čudovitih opisih Palestine, tamkajšnjih ljudi in življenja včasih zaide v zanosno poetičnost, pripoved pa vseskozi preveva pisateljeva globoka ljubezen do človeka, z vsem, kar je v njem dobrega ali zlega.

Roman Moji preslavni bratje Makabejci (My Glorious Brothers) je izšel leta 1948, ko so bili še zelo živi boleči spomini na medvojni holokavst, hkrati pa je bilo to leto, ko je nastala nova judovska država; odmevi obojega odzvanjajo tudi v Fastovem romanu.

O avtorju
Howard Fast (1914–2003) je bil eden najplodnejših, najbolj branih in največkrat prevajanih ameriških piscev 20. stoletja; napisal je več kot 80 leposlovnih in neleposlovnih del, od tega več kot 53 romanov, med katerimi je kar nekaj (prodajnih) uspešnic. Najbolj znan je po romanih Spartacus, Freedom Road, My Glorious Brothers in The Immigrants series. Slovenci ga v prevodu dobro poznamo po pentalogiji Priseljenci (Priseljenci, Druga eneracija, Američani, Volilo, Priseljenčeva hči) in romanu Bobnarček (oboje izšlo pri založbi Obzorja v Mariboru), v slovenščini pa imamo tudi romana Zadnja meja (Mladinska knjiga) in Državljan Tom Paine (Slovenski knjižni zavod); znan je tudi po filmski verziji Spartaka s Kirkom Douglasom v glavni vlogi.

Odlomek iz knjige
»Nekaj več kot poldrugo stoletje pred Kristusovim rojstvom se je v Palestini peščica judovskih kmetov dvignila proti sirsko-grškim osvajalcem, ki so jim okupirali deželo. Trideset let so bíli boj, ki mu med vsemi odporniško- svobodilnimi gibanji, kar jih pomni človeška zgodovina, skorajda ni enakega. Po svoje je bil to prvi boj za svobodo v sodobnem pomenu besede in je s tem postal vzorec za marsikatero kasnejše gibanje.

Njihovo zgodbo sem skušal oživiti v pričujoči knjigi, ker si je v teh burnih, bridkih časih vredno in prav vedno znova priklicati v spomin, kako se je človeštvo od pradavnih časov do danes kaj malo spremenilo.

Zahvalo za vse, kar je v tej pripovedi dobrega, dolgujem ljudem, ki v knjigi nastopajo, tem čudovitim starodavnikom, ki so iz svoje vere, svojega življenjskega sloga in svoje ljubezni do domovine skovali slovito življenjsko vodilo – da je človek Bogu še najbolj pokoren takrat, ko se upre tiraniji.«