MIKLAVŽ DELI BOŽJO LJUBEZEN

»Najlepše darilo je gotovo občutek, da me ima Bog neskončno rad.«

Mesec dni pred prihodom sv. Miklavža se v družino naseli vznemirjenje … Luku poskoči srce, ko pomisli na želje, ki mu jih je dobri svetnik izpolnil preteklo leto: ogromna škatla legokock, trije avtomobilčki, kup sladkarij, tople nogavice, pižama, budilka ... Na to, da mu je Miklavž v peharju poleg daril pustil tudi šibo s pisemcem, pa bi najraje pozabil. Dobri mož ga je prosil, naj se v naslednjem letu še bolj potrudi, da bo priden doma in v šoli. Seveda je Luka takoj sklenil, da bo Miklavža ubogal. Prvi mesec mu je to še nekako uspevalo, potem pa …

Tople ilustracije Nine Šulin in dragoceni življenjski nauki pisateljice Urške Čuk pričakovanje svetega Miklavža postavijo v središče dogajanja neke družine. Zgodba nas tenkočutno popelje tako v otroški svet kot v svet odraslih. Babica otrokom predstavi dobrega moža kot škofa, ob tem pa obudi spomin na svoje nekdanje otroške želje. Otroci se v veselem pričakovanju spet spomnijo svojih dolžnosti, medsebojne pomoči in bratske ljubezni ter začutijo željo, da bi bili vredni Božje in Miklavževe ljubezni. V pogovorih med družinskimi člani ponovno slišimo številne modrosti, ki bi se jih morali zavedati vsak dan, ne samo v času pričakovanja svetega Miklavža:

Vsi delamo napake, a najpomembnejši je trud, s katerim si prizadevamo za dobro. Miklavž ne spregleda naših napak, odpusti pa jih. Bog nas sprejema takšne, kakršni smo, dobre in poredne. Če nam je žal za slabo, ki smo ga zagrešili, nam odpusti in pomaga, da začnemo znova. Bog nam je dal svobodno voljo, tako da se za vse lahko odločamo sami. Računa pa na to, da nas bo s svojo ljubeznijo do nas prepričal, da se splača truditi za dobro. Tudi nam odraslim je težko, ker marsikdaj ne vemo, ali v resnici delamo prav. V Bogu je vse mogoče, tudi razdeljevanje daril ljudem po vsem svetu v eni noči. Najlepše darilo je bil gotovo občutek, da me ima Bog neskončno rad in mi odpušča vse, kar ni bilo narejeno prav, ter mi daje priložnost, da lahko začnem znova …

Sv. Miklavž, kakor pri nas navadno imenujemo sv. Nikolaja, je eden najbolj priljubljenih svetnikov pri nas. V Sloveniji je škofu iz Mire v Mali Aziji posvečenih 118 cerkva, največ med vsemi svetniki. Čeprav o svetniku, ki prihaja iz teme zimske noči v svetlobo preprostih kmečkih izb in v razkošne sobe mestnih hiš in spet izgine v temi noči, niso ohranjena zanesljiva poročila in so nam znana le po legendi, je v vsej zahodni in vzhodni Cerkvi od 11. stoletja dalje v časteh kot velik priprošnjik in čudodelnik.

O avtoricah

Urška Čuk (1985) prihaja iz Črnega Vrha nad Idrijo. Po končani gimnaziji je nadaljevala študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter si pridobila naziv univerzitetna diplomirana psihologinja. Med rednim študijem psihologije se je spoznala z različnim psihološkim delom.

Prosti čas posveča čipkarstvu, izdelovanju voščilnic in glasbi. Sodeluje na oratorijih in je aktivna članica gibanja Vera in luč. Predvsem pa rada in veliko piše: izdala je knjižice o svetnikih za otroke, objavlja v Družinski pratiki in občinskih glasilih, piše tudi blog.

Nina Šulin (1980) je diplomirala na Oddelku za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru in magistrirala na oddelku Scenskega oblikovanja, smer kostumografija, na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani. Imela je več kot dvajset samostojnih in deset odmevnejših skupinskih razstav. Deluje kot kostumografka, ilustratorka, scenografka, izdelovalka lutk ter mentorica likovnih, konceptualnih in lutkovnih delavnic.

Sodeluje z Lutkovnim gledališčem Maribor, Lutkovnim gledališčem Ljubljana, s Prvim odrom Prve gimnazije Maribor in z II. gimnazijo Maribor ter deluje tudi na neodvisni sceni.


Odlomek iz knjige

Deset dni pred prihodom svetega Miklavža sta se Mojca in Luka zaprla vsak v svojo sobo ter skrbno napisala in narisala pismo za dobrega moža. Prosila sta ga za igrače in sladkarije. Vse je bilo kot leto prej, le da sta v pismo dodala tudi želje, ki sta jih imela za druge. Miha je prosil, naj Miklavž prinese darilo tudi sošolcu Davidu, ki ne pozna Boga in svetega Miklavža. Mojca pa je vedela, da babica ne bo napisala pisma, a kljub temu nujno potrebuje nove in toplejše copate.