LEOPOLDINA
Bog pomaga ljudem po ljudeh
Juan E. Juvančič, Berta Golob
Razprodano
Ni na zalogi
Bog pomaga ljudem po ljudeh
Marija Jožefa se je rodila leta 1815 v Gradcu grofu Henriku Adamu Brandisu in grofici Jožefi Brandis, roj. Welsersheimb. Družina Brandis je imela na Slovenskem veliko pomembnih posesti; njen oče je bil med drugim tudi lastnik Mariborskega gradu. Kljub plemiškemu življenju je bila Marija Jožefa vzgojena z velikim občutkom za soljudi. Že kot dojenčico jo je mama zaupala v varstvo nebeški materi Mariji in kot majhna deklica je bila odločena služiti Jezusu in pomoči potrebnim. Stopila je v samostan in dobila redovniško ime Leopoldina.
Berta Golob in Juan Juvančič sta v strip ujela njeno življenjsko zgodbo, ki je dokazuje, kako zmotno je mnenje, da iz bogatih plemiških družin ni prihajalo drugega kot izkoriščanje podložnikov. Mati Leopoldina je postala svetel zgled služenja ubogim in bolnim.
Leopodina Brandis je doživela marčno revolucijo leta 1848. Revolucionarji so nameravali zažgati redovno hišo v Gradcu, a je z mirnim nastopom in razumnostjo to preprečila. Rodbina, iz katere je izhajala, je nesporen dokaz o srčni dobroti in socialnem čutenju mnogih tedanjih fevdalcev. V prizadevanju služiti najbolj prizadetim ljudem je prav na slovenskih tleh, v Ljubljani, ustanovila novo družbo bolniških strežnic za pomoč bolnikom na domu. Družba Marijinih sester čudodelne svetinje deluje še danes in je razširjena v več državah. Za bolne in uboge je mati Leopoldina samo na slovenskih tleh ustanovila več kot dvajset bolnišnic in domov, kjer so jim stregle usmiljenke. Te tudi danes še pomagajo revnim in drugim pomoči potrebnim.
Ta velika žena se je odlikovala po delavnosti, sočutju, odločnosti, zvestobi in trdni veri. Začel se je postopek za njeno razglasitev med blažene in svete.
O avtorici
Berta Golob, profesorica slavistike, je službovala kot učiteljica slovenskega jezika, lektorica in knjižničarka, ob vsem tem razgibanem delu pa je vedno znova prijela za pero in ustvarila številne umetnine za otroke in odrasle bralce, ki so bile natisnjene tako v knjigah kot v revialnih objavah. Nekaj njenih del je izšlo tudi pri Celjski Mohorjevi družbi, kjer je bila dolgoletna odbornica. Med njenimi prispevki k delu naše založbe je tudi pobuda za Slomškovo bralno priznanje, ki je naletelo na izjemno dober odziv in vsako leto privabi številne mlade in tudi manj mlade bralce.