LEKSIKON LIKOVNE TEORIJE

Več kot 800 gesel na 900 straneh

Leksikon likovne teorije obsega ok. 800 gesel s področja likovne teorije in njenih poddisciplin – fotologije, teorije barv, likovne morfologije, likovne kompozicije, teorije likovnega jezika, likovne semiotike in formalne likovne analize. To je prvi izvirno slovenski leksikon likovne teorije, v katerem je avtor pri obdelavi gesel med seboj povezal tako terminološke kot leksikografske elemente. Gesla so v Leksikonu obdelana po dosledni metodologiji: izhodišče je praviloma etimologija izraza in uskladitev z angleško, nemško in francosko strokovno terminologijo. Sledi opredelitev splošnega pomena izraza, nato definicija, opredelitev posebnega pomena, kadar je izraz rabljen tudi na drugih področjih, in kot središče gesla celovita predstavitev v likovni praksi in likovni teoriji. Ta del gesla je, razumljivo, tudi najobširnejši.

Leksikon je namenjen likovnim profesionalcem s področja slikarstva, kiparstva, oblikovanja in arhitekture, likovnim pedagogom na vseh stopnjah likovnega izobraževanja, študentom likovne umetnosti (slikarstvo, kiparstvo, vizualne komunikacije, design, arhitektura, likovna pedagogika) in teoretskih disciplin (likovna teorija, umetnostna zgodovina, zgodovina in teorija oblikovanja, teorija arhitekture, filozofija umetnosti, sociologija umetnosti, estetika, kulturni študiji ipd.), vsem, ki se ukvarjajo s praktičnimi problemi vizualizacije, in vsem, ki jih likovna umetnost zanima.

Iz recenzij

Leksikon likovne teorije obsega ok. 800 gesel s področja likovne teorije in njenih poddisciplin – fotologije, teorije barv, likovne morfologije, likovne kompozicije, teorije likovnega jezika, likovne semiotike in formalne likovne analize. To je prvi izvirno slovenski leksikon likovne teorije, v katerem je avtor pri obdelavi gesel med seboj povezal tako terminološke kot leksikografske elemente. Gesla so v Leksikonu obdelana po dosledni metodologiji: izhodišče je praviloma etimologija izraza in uskladitev z angleško, nemško in francosko strokovno terminologijo. Sledi opredelitev splošnega pomena izraza, nato definicija, opredelitev posebnega pomena, kadar je izraz rabljen tudi na drugih področjih, in kot središče gesla celovita predstavitev v likovni praksi in likovni teoriji.

Leksikon je namenjen likovnim profesionalcem s področja slikarstva, kiparstva, oblikovanja in arhitekture, likovnim pedagogom na vseh stopnjah likovnega izobraževanja, študentom likovne umetnosti (slikarstvo, kiparstvo, vizualne komunikacije, design, arhitektura, likovna pedagogika) in teoretskih disciplin (likovna teorija, umetnostna zgodovina, zgodovina in teorija oblikovanja, teorija arhitekture, filozofija umetnosti, sociologija umetnosti, estetika, kulturni študiji ipd.), vsem, ki se ukvarjajo s praktičnimi problemi vizualizacije in vsem, ki jih likovna umetnost zanima.
Leksikon likovne teorije se kot prvi kleni tovrstni dosežek na Slovenskem vgrajuje v sam temelj slovenske samobitnosti in postaja obvezna temeljna literatura strokovnjakom s področja slikarstva, kiparstva oblikovanja in arhitekture.«

Dr. Leon Debevec

»Pri Muhovičevem Leksikonu inovativnosti ne smemo iskati le na ravni posameznih gesel, pač pa predvsem na ravni celotne pojmovne mreže, ki Leksikon splete v homogen sistem likovne teorije. Kot nakaže Muhovič v uvodnem Konfucijevem citatu, je bil njegov namen na videz preprost, to je »poimenovanje pojmov«. Vendar pa so pojmi le kot posamezni nevroni, ki nimajo življenja brez internevronskih povezav. Tako tudi pojme v Leksikonu lahko poimenujemo in razložimo le tako, da jih povežemo in postavimo v odnos z drugimi pojmi. In glede na to, da je v Leksikonu pojasnjenih nekaj več kot 800 gesel, si lahko predstavljamo, kakšna matrica »internevronskih« povezav se je morala med njimi vzpostaviti. Posamezna gesla v Leksikonu so torej le kot mnogi vrhovi ene ledene gore, ki skriva svoje bistvo pod gladino. Prav to skrito tkivo likovnoteoretske matrice pa je tisto bistveno, kar Leksikon stroki likovne teorije prinaša. […]

Ob pričujočem delu pa se porodi tudi logično vprašanje, ali obstaja kaj podobnega Muhovičevemu Leksikonu v svetovnem merilu. Ali lahko ugotovitve o njegovi znanstveni teži apliciramo na razširjeno svetovno obzorje? Zares, presenetljivo ali ne, če se ozremo po svetu za čem primerljivim, tega – vsaj po mojem poznavanju – ne bomo našli. Zato gre pri Muhovičevem Leksikonu za pionirsko delo, ki bo neizogibno moralo dočakati svoj prevod in s tem ustrezno prepoznanje tudi v svetovnem merilu.«

Doc. dr. Jurij Selan

»Za likovne praktike je leksikon zelo prijazno sestavljen, saj se vsako geslo konča z likovno-praktičnim nivojem, ki ob zgledih naniza še vrsto dodatne ključne literature, kjer se je mogoče z obravnavano problematiko podrobneje seznaniti. […] Za likovnega pedagoga je stvar še uporabnejša, saj mora likovne vsebine mnogokrat verbalno prevajati in ključnega pomena je, da se nauči natančne uporabe pravilnih pojmov.«

Red. prof. Črtomir Frelih

Dr. Jožef Muhovič je prejemnik priznanja Izidorja Cankarja Slovenskega umetnostnozgodovinskega društva za leto 2017 - za Leksikon likovne teorije.