KNJIGA O ČEBELAH
Jakob Streit
17,50 €
Priznanje Čebelarske zveze Slovenije
Poletimo v čudežni svet čebel
Deček Florjan ob svojem dedku, izkušenem čebelarju, spoznava čudežni svet življenja čebel. Pisatelj nam dejstva o čebelah v kratkih, a zaokroženih poglavjih tenkočutno predstavi skozi letne čase, pripoved pa nas z vsako stranjo bolj očara in v nas vzbuja močne simpatije do teh čudovitih medonosnih bitij.
Knjiga za otroke in mlade bralce o eni najpomembnejših živalskih vrst, ki ji, kot vemo, zaradi našega neodgovornega odnosa do narave grozi izumrtje, je v prvi vrsti poetična, šele nato poučna. Avtor s svojim prijaznim tonom in specifičnim načinom pripovedi v številnih dialogih bralca seznani z nadvse prijetnim dedkom in nič manj prikupnim vnučkom Florjanom, ki je že dovolj star, da prevzame del odgovornosti pri delu v čebelnjaku. Najprej nas torej pozdravi prijeten ton pripovedi, ki izžareva domačnost, toplino in harmonične odnose neke družine. Odnos med dedkom in vnukom je tako lep, da zgodbice beremo pravzaprav že zaradi njiju. In tako potopljeni v neki svet, ki živi v sozvočju z naravo, tako drugačen od »letečega« vsakdanjika, ki nas navadno obdaja, začnemo spoznavati še svet resnično čudežnih živalic – čebel: od njihovega pomladnega prebujenja in leta proti soncu do smrti v čebelji družini. In seveda sladkega točenja čebeljega nektarja pa še marsikaj vmes …
Zgodbice dopolnjujejo ilustracije španskega avtorja Jesúsa Gabána.
V Nemčiji je knjiga doživela že 12 ponatisov.
Streho čebelnjaka je prekrivala debela snežna odeja. Zimski veter je hladno zavijal in prenašal bele snežinke skozi gole veje dreves. Notri, v kmečki izbi, je mali Florjan prislonil čelo na okensko šipo in se zagledal v vrteče se snežinke.
»Glej, dedek,« je vzkliknil, »snežinke so kot čebele, te poleti tudi takole poplesavajo po zraku.«
»Že mogoče,« je zaslišal odgovor izza tople peči, »lahko jih krstiš za zimske čebele; toda njihovega medu si ne boš mogel namazati na kruh!« se je pošalil dedek. Komaj so njegove besede izzvenele, že je močan sunek vetra v belem vrtincu odnesel sneg s strehe čebelnjaka.
»Hej, dedek, poglej! Poletnim čebelam bo odneslo streho; potem bodo morale plesati z zimskimi!«
Odgovor izza peči je bil prepričljiv: »Čebelnjak je trdno postavljen: sam sem žeblje močno zabil v les.
Ni ga vetra, ki bi ločil deske od leg.«*
(* Lege so lesena podloga, tramiči pod čebelnjakom.)
(Str. 9)