Kratka predstavitev (998 KB)Čarobni pripovedni dragulj o bistvu življenjske sreče
Brezčasna pustolovska zgodba o epskem potovanju in mogočnih fantazijskih likih, ki v duhu Čarovnika iz Oza z nežno humorno noto in ganljivo pripovedjo spregovori o veselju, družini in prijateljstvu ter nas, prepletena s številnimi elementi iz kitajske folklore, uči, kaj je v življenju resnično pomembno.
V revni vasici v dolini Jalove gore živi deklica z imenom Minli. Oče ji v domači majavi kolibi krajša puste večere s pripovedovanjem zgodb o Žadni zmajevki in starcu z Lune, ki pozna odgovore na vsa življenjska vprašanja. Minli, naveličana družinske revščine in vsakodnevnega trdega dela na riževih poljih, očetove zgodbe tako prevzamejo, da se odloči poiskati starca z Lune in ga povprašati, kako naj spremeni usodo svoje družine. Na poti srečuje vrsto čudežnih likov, vključno z zmajem, ki postane njen zvesti spremljevalec.
Kitajske zgodbe, miti in podobe, oživljeni s pisateljičino domišljijo, so niti, ki se prepletajo v knjigi Kjer se Gora dotika Lune. To je domišljijska pripoved, ki so jo navdihnile kitajske pravljice, ki so pisateljico začarale, ko je bila še otrok, in pokrajina ter kultura, ki jo navdušujeta v odrasli dobi. Tudi nam ponuja čarovnijo …
Grace Lin je leta 2010 za to knjigo za mlade bralce med 8. in 12. letom prejela znamenito nagrado Newberey za najbolj prepoznavno ameriško otroško knjigo, ki jo od leta 1922 podeljuje Združenje ameriških knjižnic. Njena je tudi ilustracija na opremi knjige.
Knjiga je prejela ZNAK KAKOVOSTI ZLATA HRUŠKA.
Vsako jutro, še pred sončnim vzhodom, so Minli, njena mama in oče začeli z delom na polju. Bil je čas sajenja, kar je bilo še posebej utrujajoče. Blato se jim je kot lepilo prijemalo na noge in vsako posamezno sadiko so morali posaditi z veliko natančnostjo. Sonce je z neba pripekalo na Minlijino glavo in kolena so se ji tresla od utrujenosti. Sovražila je občutek gostega, razmočenega blata na dlaneh in obrazu, zato je od razdraženosti in utrujenosti pogosto z delom želela kar odnehati. A ko je videla svoje starše s sklonjenimi hrbti potrpežljivo garati, je pogoltnila svoje pritožbe in nadaljevala.
/…/
Ma ima prav, je pomislila. Kako nesrečni smo. Ma in Ba vsak dan neutrudno delata in delata, a še vedno nimamo ničesar. Ko bi le lahko spremenila našo usodo!
V tistem trenutku je Minli zaslišala tih mrmrajoč glas, ki ga ni slišala še nikoli in je spominjal na petje z oblakov. Radovedno je odprla vrata, da bi videla, kaj se dogaja. /…/
Str. 11, 12
Knjige istega avtorja
