KATICA IZ HEILBRONNA, PRINC HOMBURŠKI

Literarna veda se je od Tiecka pa vse do danes dobro zavedala, da se Kleistove drame demonstrativno obračajo stran od nemške klasike. Ali, kot to slikovito opisuje George Steiner, ki za Kleista in njemu podobne avtorje iracionalnih psiholoških stanj predlaga izraz "pozni romantiki": "Skupaj z Lenzem, Büchnerjem in Hölderlinom sodi Kleist v tisto družino vročičnih genijev, ki jih je nemška književnost rodila po Goetheju in Schillerju, kot požar po velikem poldnevu. V njihovi umetnosti najdemo skrajno raztezanje, kot da so v sredstvih jezika in pesniške forme, ki sta jim jih zapustila Goethe in Schiller, iskali prelomno točko. Njihov talent je dozorel z neverjetno hitrostjo, a to je bila zrelost brez izpolnitve. Poleg tega najdemo v njihovem delu tisto neravnovesje med energijo in mirom, med vznesenostjo in potrpežljivostjo, ki bo vplivalo na nadaljnji nemški razvoj. Vročični rod poznih romantikov je v evropsko ozračje znova vnesel ost histerije, ki sta jo renesansa in posvetni racionalizem osemnajstega stoletja držala na vajetih."