KAKO JE ZARES UMRLA GOSPA BOVARY
Philippe Doumenc
Odlomek iz knjige (114 KB)15,77 €
Samomor ali popoln zločin?
Znano zgodbo o nesrečni smrti Madame Bovary v zatohlem mestecu, pravzaprav trgu Yonville, v nekakšnem francoskem Trebnjem, berejo dijaki po vsem svetu kot obvezno branje. Tem bolj v Franciji.
Sodobni francoski pisatelj Philippe Doumenc (roj. 1934) razišče vse okoliščine smrti v obliki obnovitve policijske preiskave. To so morali sprožiti ob »samomoru«, ker je krajevni zdravnik zadržal pokop. A ob umirajoči nesrečnici je bil še drugi, mnogo slavnejši zdravnik Larivière … Zato se je uradna preiskava hitro končala. Preveč prahu bi dvignila žgečkljiva dejstva o trški gospodi.
V dvom o samomoru Gospe Bovary F. Doumenca napeljejo na namigi samega Gustava Flauberta v pismu pisateljski kolegici George Sand: »Ampak seveda se je moja uboga Bovary zastrupila sama. Vsi, ki bodo trdili nasprotno, ne razumejo prav ničesar o njeni osebnosti! …«
Zato napiše roman, ki se pred bralčevimi očmi odvija kot napeta kriminalka z bogato kulturno, zgodovinsko in literarno scenografijo, v kateri nastopajo poleg Flaubertovih likov še drugi … Pred nami je slika zatohlega življenja francoskega trga Yonville in njegovih prebivalcev v znamenitem »kulturnem « 19. Stoletju; poldrugo stoletje pred bralčevim časom.
Podobno je naslikala bolj kmečko okolje kot etnografsko fresko Francije George Sand v svoji Hudičevi mlaki, ki je izšla pri celjski Mohorjevi v prevodu Mojce Seliškar l. 2013.
Odlomek iz knjige
»Vratni utripalnici sta tisti življenjsko pomembni arteriji, ki vodita navzgor na vsaki strani našega vratu, desno in levo od grla. Lahko ju je najti, treba je le preprosto in somerno pritisniti s prsti na vsako stran vratu. Čutite dvojni pulz, ki počasi utripa? Pa ju imate. Neposredno povezujeta srce in možgane, oskrbujeta jih s svežo krvjo. Hkrati ju pritisnite (to se da na primer narediti s palcema, če se oprete na koščeni del, ki ga zadaj tvorijo vratna vretenca). Najprej povzročimo omedlevico. Če potem držimo dlje časa, povzročimo smrt, ker povsem zapremo dotok krvi v možgane.
Ne zavlačujmo. Skratka, smrt povzroči nekaj, čemur pravimo cerebralna anoksija, zadušitev zaradi prekinjenega dotoka krvi v možgane, ne da bi se pokazalo kakšno znamenje klasične zadušitve ... ali sploh kakršna koli druga sled! Seveda ta poseg, ko hkrati pritisneš na obe vratni utripalnici, ni lahko izvedljiv: pacient mora ležati v stanju skrajnje oslabelosti in se sploh ne sme upirati, vendar je bilo pri Emmi Bovary natanko tako! To je tudi opravilo za specialista in zahteva hladno kri, hiter poseg, natančno poznavanje anatomije, precejšnjo telesno moč v prstih – ampak Larivière je v teh pogledih neprekosljiv: to je človek, ki je na otoku v Lobauu rešil petdeset življenj, ker je v eni noči odrezal petdeset nog, stari podporočnik, vojaški kirurg, danes mojster s prakso v Rouenu!
Ne da bi ta veliki mož sploh pričakoval, ima v rokah vse potrebno, da zagreši svoj zločin. Iz minute v minuto ga improvizira.
Popoln zločin. Ali pa je to res zločin, če pokončaš nekoga, ki najbrž že tako ali tako umira?«
Knjige istega avtorja
