IZBRANI SPISI FRANCA KSAVERJA MEŠKA
Franc Ksaver Meško
17,50 €
Tihi večeri
Liki iz zgodb Franca Ksaverja Meška v spominu starejših bralcev še niso potonili v pozabo. V Izbranih spisih jih ponovno oživljamo tudi za mlajše bralce, sopotnik slovenske moderne pa nam slika tudi podobe iz življenja njemu tako ljubih pokrajin, Slovenskih goric in Koroške.
V letu 2019 mineva 145 let od rojstva Franca Ksaverja Meška (Gornji Kjučarovci, 28. 10. 1874 – Slovenj Gradec, 11. 1. 1964), 55 let od njegove smrti, 65 let od izida prve knjige njegovih Izbranih del (1954) in 25 let od zadnjega ponatisa njegovih leposlovnih del (Mladim srcem, Celjska Mohorjeva družba, 1994). V tem letu je produkcijska hiša Siposh posnela dokumentarno-igrani film o tem priljubljenem slovenskem pisatelju, duhovniku, domoljubu in veliki osebnosti slovenske zgodovine. Osvetlitvi enega vidnejših sopotnikov slovenske moderne, šestdeset let zvestega sodelavca Mohorjeve družbe, se tudi pri naši založbi pridružujemo s ponatisom izbranih Meškovih spisov, ki »žive postave premnogih njegovih oseb in zbrane /…/ podobe iz življenja tako značilnih pokrajin, kakor so Slovenske gorice in Koroška, ki ju Meško predvsem opisuje«, po poltretjem desetletju tako spet oživljajo in prinašajo med bralce.
V dvainšestdesetih letih pisateljevega literarnega ustvarjanja je nastalo ogromno del, raztresenih po raznih časnikih, časopisih, knjigah in zbirkah. V uredništvu profesorja Viktorja Smoleja (1910–1992) je pri Mohorjevi družbi v Celju v počastitev pisateljeve osemdesetletnice leta 1954 začelo izhajati Meškovo Izbrano delo v petih knjigah (do 1960). Na besedila Izbranih del se naslanjamo tudi v tej knjigi. Urednik Viktor Smolej jim je dodal obsežne in poglobljene komentarje ter opombe. S pisateljem Meškom je bil namreč v tesnem osebnem stiku in je z njim potrjeval redakcijo besedil, tako da so njegovi zapisi dragocen vir številnih informacij o življenju in delu pisatelja ter njegovega časa. Zato uredniške zapise Viktorja Smoleja v skrajšani ali povzeti obliki objavljamo tudi v tej izdaji in tako vez med Mohorjevo družbo in Francom Ksaverjem Meškom ohranjamo živo tudi v 21. stoletju.
V tokratni izbor smo uvrstili naslednje Meškove spise: Moje življenje, Poljančev Cencek, Hrast, Zaradi mačke, Na Poljani (uvod), V koroških gorah, Slovo, Ob tihih večerih, Dizmova mati, Iz raja mojih dni (III. poglavje), V ormoški čitalnici, Naš literarni klub, Pri materi in Zapiski izza velikih dni; dodali pa smo še njegove pesmi iz zbirke Iz srca in sveta (Ob pismu, Na znanih potih, V tujini, Iz trpljenja, Pot, Samotar in Večerno slovo).
12. oktobra [1920] zvečer
Ni več dvoma: za Primorjem – Koroško! Dve zevajoči strašni rani, ki ju naš narod ne bo izlahka prebolel.
Dopolnilo se je, kar se je dopolniti moralo. Zgodilo se je, česar smo se mnogi, ki smo si ohranili neskaljeno sodbo in smo gledali globlje, ves čas bali in kar smo s strahom pričakovali po delovanju, ki smo mu bili v Korotanu priča. Brezglavo gospodarstvo je rodilo svoj sad.
Gorje le, da bo ta sad najbrž tisočim in tisočim Slovencev smrten strup ...
V sredo, dne 13. oktobra [1920] zvečer
Nikak dvom ni več mogoč: končano je!
A kaj sedaj? Kam sedaj?
Nesreča je prišla, zdaj ji je treba pogledati pogumno v oči, ne malodušno kloniti pred njo. Treba bo poskusiti rešiti, če se še kaj rešiti da.
Temna je pot pred nami; a nad nami so še svetle zvezde ...
(Str. 160–161)