HOČEM POSTATI PEVKA

Petje – neusahljiv vir navdiha

Altistko Marijo Bitenc Samec (1932) uvrščamo med najizrazitejše koncertne poustvarjalke 2. pol. 20. stoletja. Poleg solistične kariere je bila zelo dejavna kot komorna glasbenica, v 80. letih je aktivno delovala tudi kot družbenokulturna delavka. Njen koncertni repertoar je obsegal baročne in operne arije, kantate, samospeve slovenskih in tujih skladateljev … Pričujoča monografija predstavlja portret Marije Bitenc Samec ter njen pomen za zgodovino slovenske koncertne glasbene poustvarjalnosti.

Kot cenjena umetnica je med drugim praizvedla samo­speve dr. Danila Švare, Lucijana Marije Škerjanca, Alojza Srebotnjaka, Zvonimirja Cigliča in drugih. Koncertirala je po nekdanji Jugoslaviji, Avstriji, Italiji in Belgiji, na radiu in televiziji pa je razen v navedenih deželah nastopala še v Zahodni Nemčiji, Franciji in Veliki Britaniji. Leta 1990 je kot pobudnica in organizatorka izpeljala postavitev spo­menika njenemu profesorju Juliju Betettu pred ljubljansko Opero.

Vsebinsko je delo razdeljeno na tri poglavja s podpoglavji, v katerih se avtorica osredotoča na življenjsko in umetniško pot Marije Bitenc Samec, njen koncertni repertoar ter radijska in televizijska snemanja. Prvo poglavje skuša celovito zajeti umetničino življenje z vsemi pomembnimi prelomnicami in uspehi, ki so zaznamovali njeno zasebno pot in koncertno kariero. V drugem delu posebno pozor­nost namenja podrobni in sistematični predstavitvi kon­certnega repertoarja ter študiju samospevov in odnosu do koncertnega poustvarjanja. Tretje poglavje v posameznih segmentih osvetli radijska in televizijska snemanja ter arhivske posnetke, ohranjene v fonoteki RTV Slovenije, prav tako so predstavljeni posnetki, ki so ohranjeni na nosilcih zvoka. V sklepnem poglavju avtorica strne po­membnejše ugotovitve iz umetničinega delovanja in njen pomen za slovensko glasbeno kulturo.

Delo je nastalo na podlagi dokumentov in drugih virov, ohranjenih v zasebnem arhivu Marije Bitenc Samec, ter na podlagi pričevanj in spominov umetnice. Zasebni arhiv je skozi tridesetletno umetniško kariero sistematično dopolnjeval njen mož, arhitekt Dušan Samec, in je služil kot temeljni fond raziska­ve. Pomemben segment virov, ki so omogočali širši pogled v recepcijo pevkinega delovanja na glasbenih odrih, pa predstavljajo objavljene kritike, ki so povzete po objavah v izvirnikih.

Besedilo je opremljeno s fotografijami, ki so pomembno zaznamovale Marijo Bitenc Samec, tako za­sebno kot tudi profesionalno, kar naj bi pripomoglo k slikovitejši predstavi in bolj zaokroženi celoti njenega življenja. Zaradi preglednosti in boljše berljivosti besedila so opombe s podrobnimi citati virov in uporabljene literature navedene na koncu. Dodano je imensko kazalo, v katerega so uvrščene vse pomembnejše glasbene in druge osebnosti, omenjene v glavnem besedilu, povednost besedila pa naj bi dopolnile tudi priloge.

O avtorici

Dr. Tina Bohak je svoje raziskovalno delo začela v okviru dodiplomskega študija glasbene pedagogike na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ki ga je z odliko in posebno pohvalo (Diploma summa cum laude) zaključila junija 2009. Leta 2012 je na taisti ustanovi zaključila še študij solopetja ter septembra 2013 uspešno zagovorila doktorsko disertacijo z naslovom Pevska šola Julija Betetta. Raziskovalno se ukvarja z zgodovino operne in koncertne poustvarjalnosti ter z uvajanjem IKT tehnologije v pedagoške študij­ske programe. Zaposlena je kot asistentka na Akademiji za glasbo v Ljubljani na Oddelku za glasbeno pedagogiko in sodeluje v raziskovalnem projektu Univerze v Ljubljani. Je avtorica znanstvenih in stro­kovnih člankov ter monografije Julij Betetto (1885–1963) – nestor opernih in koncertnih pevcev (2015). Deluje tudi kot mezzosopranistka ter korepetitorka otroških in mladinskih pevskih zborov.