GORA NI NORA
Zbirka planinskih izrekov in misli
France Malešič
23,00 €
Okus po planinski vzradoščenosti
Avtor je svoje dolgoletno zbirateljsko veselje in življenjsko ljubezen do gora izlil v zbirko planinskih izrekov in misli. Najrazličnejši drobiž je uredil po pojmih, te pa po abecedi. Poleg izrekov starejših in mlajših gornikov so tudi nekateri citati znanih pesnikov in pisateljev, ki so že dolga desetletja izredno priljubljeni med planinci in se zato stalno pojavljajo v gorniški literaturi. Okus po pisanem in pestrem planinskem trenutku ob črno-belih fotografijah Franceta Steleta iz slovenskega planinskega sveta vabi k iskanju novega v gorah – ali vsaj v knjigah o njih.
Naslov Gora ni nora je pač samo prvi del našega najbolj znanega, jedrnatega, verjetno pa tudi starega pregovora, ki si ga planinci hudomušno prikrojujejo po svoje in samozavestno dodajajo: mi pa tudi ne! Po vsem svetu pravijo vsem gornikom in vsemu gorništvu alpinisti. Le pri nas preveč strogo in umetno ločujemo planince in plezalce; vsebina torej v resnici velja za vse prave gornike.
Avtorjevih zapisanih kratkih misli, izrekov, rečenic in podobnega je bilo skozi zbirateljski čas vedno več, sprva bolj po naključju, kasneje pa z vedno bolj jasnim namenom. Pri tem nikakor ni bil brez krivde dobri stari in nevsiljivi vzgojitelj – Planinski vestnik –, še posebno v času urednika Tineta Orla, ki je v dolgih tridesetih letih posebej skrbel za iskrive in tehtne novice z vsega sveta.
Posebej izstopa slovenska vznesenost nad gorami – od Zoisovega poudarka, da so gora, narava in prijateljstvo vsemogočne stvari, Vodnikove hvalnice goram, ode Vršac, do izpovedi Ivana Dežmana Moje največje veselje je na gorah. Nekateri naši znani planinci in alpinisti so svoja razmišljanja prelili v daljše pripovedi: med njimi posebej izstopa Nejc Zaplotnik. Zajete so tudi misli številnih znanih in neznanih tujih gornikov ter nekateri splošni citati znanih pesnikov in pisateljev, ki so že dolga desetletja izredno priljubljeni med planinci in se zato stalno pojavljajo v gorniški literaturi.
Seveda je v takšni zbirki povsem nemogoče ujeti ali celo ustaviti pisan in pester planinski trenutek. Morda pa nam bo vseeno zadostoval vsaj okus po njem.
Črnogledi včasih pravijo, da je mogoče kratke misli spretno zlorabiti in z njimi dokazati svoj prav. Bolj vedro razpoloženi pa menijo, da bi bilo mogoče z gesli ali izreki sestaviti celo svetovno zgodovino. Vmes se pojavljajo oprezni in dvomljivci. Naj mi ne zamerijo, ampak čisto vsi imajo prav. (Str. 6)
Ne hrepenimo po določenih krajih, ampak
po občutjih, ki jih budijo v nas.
Sigmund Graff (Str. 34)
Videl boš, kar drugi ne vidijo. Slišal boš, kar
drugi ne slišijo. Čutil boš, kar drugi ne čutijo.
Iskal boš, kar ni bilo nikoli izgubljeno, lovil
boš, kar ni nikomur ušlo.
Joža Vršnik Robanov (Str. 64)