FATIMSKA PASTIRČKA NAS UČITA ŽIVETI

Svetniški zgled fatimskih pastirčkov

Letošnje šmarnice za odrasle nam s posebnim razlogom pripovedujejo o življenju otrok, znamenitih fatimskih pastirčkov bl. Frančiška in Jacinte Marto, ki sta bila ob stoletnici fatimskih dogodkov razglašena za svetnika vesoljne Cerkve. Poudarek je na življenjskem zgledu, ki nam ga dajeta otroka, najmlajša svetnika, odraslim v posnemanje.

Leta 2017 smo slavili stoletnico prikazovanj v Fatimi. Ob tej veliki obletnici, ko smo se spominjali naročil angela miru in fatimske Gospe, je papež Frančišek v Fatimi razglasil bl. Frančiška in Jacinto Marto za svetnika. Frančišek in Jacinta sta v Cerkvi doslej najmlajša razglašena svetnika, ki pa nista mučenca. Iz Spominov sestrične Lucije spremljamo njuno sicer kratko življenje, a tako polno svetosti. Marijina naročila za molitev sta tako zvesto izpolnjevala, da sta celo med boleznijo zmolila več kot sedem rožnih vencev na dan! »Naj postaneta naša učitelja v življenju,« je zapisal p. Branko Petauer.

O avtorju

P. Branko Petauer OCist se je rodil v Celju leta 1961. Otroška leta je preživel v Šmarju pri Jelšah, srednje in visoko izobraževanje pa je zaključil v Ljubljani, kjer je diplomiral na Teološki fakulteti. Leta 1986 je vstopil v noviciat pri cistercijanih v Stični in leta 1989 opravil večne zaobljube. V duhovnika je bil posvečen leta 1990. Poleg pastoralnega dela v stiški župniji redno objavlja v verskem tisku. Izdal je že vrsto knjig: Slavljen, Gospod Bog, Premišljevanje rožnega venca, Vzpon na goro Golgoto, Evharistija – dar Srca Jezusovega, Radovedna Eva (Šmarnice za otroke), Apostoli Jezusovega srca. Potopis Romanje v Damask slika strpno Sirijo v obdobju pred izbruhom vojne, Puščavska vrtnica pa je avtorjev prvi, zgodovinski roman. Tehnično ureja glasilo V Materini šoli. Intenzivno se ukvarja tudi s kreativno fotografijo in je član domačih in tujih fotografskih združenj (FZS, PSA , FIA P). Sodeloval je na številnih mednarodnih razstavah in je za svoje delo prejel več kot dvesto petdeset mednarodnih nagrad. V samostanu je pater za goste. To pomeni, da gosta, ki pride na obisk, sprejme in zanj poskrbi. Pomaga tudi v šoli za novince in jih poučuje redovno zgodovino.

Odlomek iz knjige

Otroke pogosto preslišimo, pa bi nas lahko marsičesa naučili. Puščamo jih ob strani in mislimo, da nam nimajo kaj povedati. Vendar prav iz otroških ust večkrat pridejo besede, ob katerih ostrmimo. Sprašujemo se, kako more otrok kaj takega izreči. Ne pozabimo na Jezusa, kako lep odnos je imel do otrok.

O Jezusovem srečanju z otroki nam pripovedujejo trije evangelisti. Matej je takole zapisal: »Prinašali so mu otroke, da bi se jih dotaknil, učenci pa so jih grajali. Ko je Jezus to videl, je postal nejevoljen in jim je rekel: ›Pustite otroke, naj prihajajo k meni, in ne branite jim, kajti takšnih je Božje kraljestvo. Resnično, povem vam: Kdor ne sprejme Božjega kraljestva kakor otrok, nikakor ne pride vanj.‹ In objel jih je, položil nanje roke in jih blagoslavljal« (Mt 10,14–16).

Tudi apostoli so čutili podobno kot mnogi odrasli, češ da otroci ne spadajo v resno odrešenjsko delo, saj ne razumejo, kaj je Božje kraljestvo. Jezus pa je apostole nekoliko nejevoljen pokaral in jim povedal, da prav otroci spadajo v Božje kraljestvo, ker ga sprejemajo z otroško preprostostjo. Otroke in otroško sprejemanje odrešenja jim je postavil celo za zgled. (Str. 9)