DESETA DEŽELA

Kdo bi bili, če se ne bi rodili tem staršem, v tem okolju in v tem času? Kdo in kakšni bi bili, če nas ne bi veliki možje in žene skozi stoletja izoblikovali v narod s točno tako kulturo, zgodovino in jezikom? Kam bi zarinili svoje korenine, če naši predniki ne bi zvesto rahljali prsti dediščine in izročila?

Sabina Koželj Horvat nam v sodobnem mladinskem romanu Deseta dežela izriše doživetja najstnikov Eme in Jakoba, ki v seminarski nalogi iz ječe šolskih učbenikov izpustita Josipa Jurčiča. Skozi razpoke skrivnostno povezanih svetov ga osebno spoznata v času, ko je bil otrok, dijak, študent in urednik. Pa tudi prvi véliki slovenski pripovednik dobi priložnost pokukati v 21. stoletje. V kakšne originale izpod njegovih prstov na računalniški tipkovnici bi se razvili mi? Kako bi se znašli med njegovimi izvirnimi liki, ki se upirajo svojim tragičnim usodam, begajo v tuje opuse in se z vsemi silami borijo proti izginjanju? Ko je knjiga namreč zaprta, junaki zaživijo svoje življenje. In nas na vsakem koraku dogajanja v podtalju učijo, da ima njihovo izginjanje s težavami našega koronskega vsakdana, z bojem z virusom ter s soočanjem z maskami in socialno distanco več, kot smo pripravljeni priznati.

Jurčič je v 37 letih svojega življenja oral ledino slovenske proze in ustvaril na desetine legendarnih junakov, ki so svojo nesmrtnost dobili v črticah, povestih, novelah, dramskih delih, humoreskah in pripovedkah. Predvsem pa je premaknil ogromno skalo, s katero je bil zapečaten ustvarjalni izvir najbolj kraljevske med literarnimi zvrstmi: napisal je prvi slovenski roman Deseti brat. Za lažji sprehod med najbolj znanimi fabulami v vrtu Jurčičeve proze bo bralcu koristil kratek vodnik ob koncu knjige.

Vsaka knjiga je stik različnih svetov. In človek, ki zares zna brati, se spremeni v svečenika v posvečenem templju. Kdor pa si zares upa, stopi tudi skozi portal Krjavljeve koče. Kaj bo iz oči v oči rekel pisatelju, ki ga že 140 let ni več? Kaj bo rekel njegovemu prvencu, liku, ki se skozi večnost odkupuje za svoj greh ter rešuje svoj in naš svet? Kaj si bo mislil, ko se bo znašel v soočenju zadrgnjene Zgodnje Danice in razpuščenega Playboya? Včasih je treba kakšno miljo prehoditi v tujih čevljih. Si upate obuti čevlje desetega brata?

Sabina Koželj Horvat je svoj romaneskni prvenec izdala pri Celjski Mohorjevi družbi. Pri tej založbi je svoj prvenec Jurij Kozjak, slovenski janičar leta 1864 izdal tudi Josip Jurčič. Deseta dežela kot izjemen poklon njegovemu delu ni po naključju namenjena mladim bralcem. Od novih rodov je namreč odvisno, ali bodo nevidne zlate niti naš svet tudi v prihodnosti še trdno držale skupaj. V Jurčičevem letu, 140 let po njegovi smrti, razmišljamo ravno o tem – kdo smo, kam gremo in kakšen svet želimo soustvariti našim zanamcem. Nitke izročila iz Spominov na deda tečejo v prihodnost tudi skozi naše dlani …

Še en spomenik Jurčičevemu opusu, iz navdiha izklesan,
še ena spominska plošča njegovemu peresu, med vrstice postavljena,
še en šopek na grob, iz skromnih besed nabran.

Oda njegovi strasti in inspiraciji …
… v kraljestvu, kjer imajo okrogle obletnice moč zakotaliti nemogoče … 
… v neverjetni Deseti deželi.