DESETA DEŽELA

Sabina Koželj Horvat

Ilustracije: Damijan Stepančič

Strani: 364

Format: 135 mm × 210 mm

Leto izdaje: 2021

ISBN 961-961-278-526-0

Sabin Koželj Horvat - Deseta dežela - KRATKA PREDSTAVITEV (922 KB)

28,00 €

Članska cena: 25,20 €

Kdo bi bili, če se ne bi rodili tem staršem, v tem okolju in v tem času? Kdo in kakšni bi bili, če nas ne bi veliki možje in žene skozi stoletja izoblikovali v narod s točno tako kulturo, zgodovino in jezikom? Kam bi zarinili svoje korenine, če naši predniki ne bi zvesto rahljali prsti dediščine in izročila?

Sabina Koželj Horvat nam v sodobnem mladinskem romanu Deseta dežela izriše doživetja najstnikov Eme in Jakoba, ki v seminarski nalogi iz ječe šolskih učbenikov izpustita Josipa Jurčiča. Skozi razpoke skrivnostno povezanih svetov ga osebno spoznata v času, ko je bil otrok, dijak, študent in urednik. Pa tudi prvi véliki slovenski pripovednik dobi priložnost pokukati v 21. stoletje. V kakšne originale izpod njegovih prstov na računalniški tipkovnici bi se razvili mi? Kako bi se znašli med njegovimi izvirnimi liki, ki se upirajo svojim tragičnim usodam, begajo v tuje opuse in se z vsemi silami borijo proti izginjanju? Ko je knjiga namreč zaprta, junaki zaživijo svoje življenje. In nas na vsakem koraku dogajanja v podtalju učijo, da ima njihovo izginjanje s težavami našega koronskega vsakdana, z bojem z virusom ter s soočanjem z maskami in socialno distanco več, kot smo pripravljeni priznati.

Jurčič je v 37 letih svojega življenja oral ledino slovenske proze in ustvaril na desetine legendarnih junakov, ki so svojo nesmrtnost dobili v črticah, povestih, novelah, dramskih delih, humoreskah in pripovedkah. Predvsem pa je premaknil ogromno skalo, s katero je bil zapečaten ustvarjalni izvir najbolj kraljevske med literarnimi zvrstmi: napisal je prvi slovenski roman Deseti brat. Za lažji sprehod med najbolj znanimi fabulami v vrtu Jurčičeve proze bo bralcu koristil kratek vodnik ob koncu knjige.

Vsaka knjiga je stik različnih svetov. In človek, ki zares zna brati, se spremeni v svečenika v posvečenem templju. Kdor pa si zares upa, stopi tudi skozi portal Krjavljeve koče. Kaj bo iz oči v oči rekel pisatelju, ki ga že 140 let ni več? Kaj bo rekel njegovemu prvencu, liku, ki se skozi večnost odkupuje za svoj greh ter rešuje svoj in naš svet? Kaj si bo mislil, ko se bo znašel v soočenju zadrgnjene Zgodnje Danice in razpuščenega Playboya? Včasih je treba kakšno miljo prehoditi v tujih čevljih. Si upate obuti čevlje desetega brata?

Sabina Koželj Horvat je svoj romaneskni prvenec izdala pri Celjski Mohorjevi družbi. Pri tej založbi je svoj prvenec Jurij Kozjak, slovenski janičar leta 1864 izdal tudi Josip Jurčič. Deseta dežela kot izjemen poklon njegovemu delu ni po naključju namenjena mladim bralcem. Od novih rodov je namreč odvisno, ali bodo nevidne zlate niti naš svet tudi v prihodnosti še trdno držale skupaj. V Jurčičevem letu, 140 let po njegovi smrti, razmišljamo ravno o tem – kdo smo, kam gremo in kakšen svet želimo soustvariti našim zanamcem. Nitke izročila iz Spominov na deda tečejo v prihodnost tudi skozi naše dlani …

Še en spomenik Jurčičevemu opusu, iz navdiha izklesan,
še ena spominska plošča njegovemu peresu, med vrstice postavljena,
še en šopek na grob, iz skromnih besed nabran.

Oda njegovi strasti in inspiraciji …
… v kraljestvu, kjer imajo okrogle obletnice moč zakotaliti nemogoče …
… v neverjetni Deseti deželi.

Tipaje s prsti pred seboj sem se pomikal korak za korakom. Tema okrog mene se je postopoma redčila. V laseh sem začutil prepih. Tedaj sem se zavedel, da nič več ne stopam po škripajočih deskah, pod nogami se mi je vdiralo nekaj mehkega. Od kdaj pa ima Krjavelj tepih?
Ni bila preproga. Hodil sem skozi travo.
Izhod iz koče bi v resnici moral biti nekje za mojim hrbtom. Toda bil je pred menoj. Bilo je nemogoče, ampak res sem se znašel na prostem. Popolnoma zbegan sem stal ob gozdiču. Pravi šok pa je sledil, ko sem se ozrl.
Ne, saj ni res!
Krjavljeve koče ni bilo tam! Samo trava in gozdič, kot da bajte sploh nikoli ni bilo!
Kako je mogla kar tako izginiti?
(Str. 20-21)

Če si pisatelj, ni vseeno, kakšno pero vzameš v roke. Izbiraš lahko med navadnim gosjim, čarobnim angelskim, bolj ali manj zajedljivim iz kril ujede, zavihtiš s kakšnim, ki je ostalo za mrhovinarjem ali pa neusmiljeno zabodeš s smrtonosnim, ki je pripadalo najhujši ptici roparici.
(Str. 96)

»V redu, mi imamo virus, vi skozi-abecedo-rujočega-spaka,« sem poskušal izgladiti stvar. »Zdravila pa ni. Naši znanstveniki iščejo cepivo.«
»Pri nas jih Krjavelj cepi.«
Spet me je pogledal, kot da misli, da je njegova kobilica pametnejša od mene.
»Ja. Vražičke cepi na kose kot polena na trske. Pa pri kovidu nič ne pomaga.«
(Str.113)

»Problem je znotraj vas, ker ste razcepljeni v sebi,« je siknila in pomigala z lastim razcepljenim jezikom. »To pa se odraža tudi navzven. Ne, ni bil problem le nemški jezik, ki je hotel prevladovati nad slovenskim. Vaš greh je bil, da ste se cepili med seboj. En slovenski časopis proti drugemu, ena literarna revija proti drugi.«
En Slovenec proti drugemu, skozi vso ljubo zgodovino. Quo Vadis, Slovenija?
»Nihče vam ne predstavlja večje grožnje od vas samih. Sami sebi ste največji sovražniki. Bolj ko se cepite, bolj razkosani in strti boste. Le cepite se, pa boste končali zdrobljeni na neprepoznavne koščke, nikoli več zedinjeni, še manj pa samostojni. Narod, ki se tako cepi, ne more vkup držati.«
Razcepljeni kačji jezik je še enkrat siknil v krog.
»Vse dokler boste eni vlekli na levo, drugi na desno, napredka za vaš narod ne bo. Pa naj se čudijo čez sto let, kje so Slovenci?«
Preden jim je pokazala, kako velika in mogočna je, je kača izrekla še zadnje opozorilo. »Prebudite se, preden vas zavist, poglavitni slovenski greh ne ugonobi.«
Prebudite se…
(Str. 134)

Obzorje duha
Josip Jurčič (rtvslo.si)

28,00VAŠ KANAL:
http://www.ivancna-gorica.si/aktualno/?id=7875
https://www.mojaobcina.si/ivancna-gorica/novice/obcinske/svetovni-dan-knjige-praznujemo-s-knjigo-nase-obcanke-deseta-dezela.html
https://www.youtube.com/watch?v=grTISBbKE1Q

Dobre knjige:
https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=8693

Ventilator besed:
https://ventilatorbesed.com/intervju-s-sabino-kozelj-horvat/