ANTON MARTIN SLOMŠEK, KNEZOŠKOF LAVANTINSKI
Franc Kosar
24,00 €
Anton Martin Slomšek — katoliški škof, pobožen duhovnik, krščanski hišni oče
Pričevanjsko-psihološka monografija o življenju in delu velikana Cerkve na Slovenskem, blaženega škofa Antona Martina Slomška.
Pisatelj Franc Kosar, vrsto let tesni sodelavec Antona Martina Slomška, se je na prošnje z več strani kmalu po škofovi smrti lotil popisa Slomškovega življenja in dela. Iz sprva načrtovane brošure je zaradi obilice dokumentov in pronicljivih avtorjevih opažanj nastala prava monografija, dragocena v svoji v neposredni sočasnosti ter pričevalnosti, še posebej pa v Kosarjevi izjemni psihološki pronicljivosti. Zaradi te Slomšek v knjigi ni prikazan samo z biografskega vidika, temveč je očrtan tudi njegov značaj.
Kosar je v uvodu napisal: »V čisto posebno veselje nam je, ker je ravno nam omogočeno, da bomo z dejstvi, ki presegajo vsakršen ugovor, utrdili zgodovinsko sodbo o tem redko nadarjenem cerkvenem dostojanstveniku, in da bomo njegovim prijateljem, ki žalujejo zaradi te vse prezgodnje izgube, prinesli nekaj tolažbe, njegovim številnim častilcem kreposten zgled za posnemanje, njegovim nasprotnikom pa tudi priložnost, da popravijo sodbo.« Slomškovo življenjsko tako dopolnjujejo zgodovinski viri iz prve roke — odlomki iz Slomškovih zapisov s počitniških potovanj, navedki iz Slomškove korespondence in škofovi nagovori ob prelomnih dogodkih. Pisec z njimi zarisuje živ in neposnemljivo pristen življenjski portret, ki je v svojih barvitih podrobnostih doslej v marsičem ostal spregledan.
In ravno zato, ker je ponižnost pravi pogum, je tudi on ravno iz te svoje ponižne nravi črpal tisti neuklonljivi pogum, ki smo ga lahko spremljali v vsem njegovem življenju. Saj pri nobenem delu, ki se ga je lotil, ni zaupal lastni moči in pameti, ampak samo pomoči od zgoraj. Pri vsakem delu, ki ga je bilo treba začeti, mu je torej šlo samo za pridobitev moralne gotovosti, da je to delo po božji volji. Ko je bil o tem trdno prepričan, je povsem ravnodušno gledal na še tako velike težave, s svetim Vincencijem Pavelskim je govoril: »Kdor je začel dobro delo, ga bo tudi dokončal.«
* * *
Ko je neki duhovnik iz te škofije med oddihom potoval po Kranjskem, ga je povsem neznan duhovnik iz ljubljanske škofije vprašal: »Že imate škofa?« Na odgovor »Ne« je oni v šali odvrnil: »Če ima sveti Duh kaj besede v salzburški škofiji, to ne more postati nihče drug kot Slomšek.« In res; navdušenje nad njegovim imenovanjem je bilo tako veliko in splošno, da si je težko mogoče predstavljati bolj vzvišen prizor — zaradi njegovih spisov ga je namreč že poznalo in ljubilo staro in mlado, kolikor daleč sega slovenski jezik.