pogovore vodi dr. Bojan Žalec
V sredo, 21. oktobra 2009, z začetkom ob 17. uri, bo v knjigarni Mohorjeve družbe v Ljubljani, Nazorjeva ul. 1, potekal pogovor na temo
Etika med metafiziko in utopijo
Naša gostja bo dr. Cvetka Hedžet Tóth, redna profesorica za filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Povod za pogovor je njena knjiga Hermenevtika metafizike: metafizika-materializem-etika-utopija (Ljubljana: Društvo 2000), v kateri obravnava poglede Schopenhauerja, Nietzscheja, Tillicha, Schweitzerja, Hartmanna, Sloterdijka … in tematizira projekt Svetovni etos, trpljenje zaradi industrije smrti ter avtobiografijo spolitiziranega 20. stoletja.
»Premnogi dosežki sodobne tehnologije žal ogrožajo obstoj svetovne biti in življenja v njej. Etika, ki jo danes potrebujemo, zato ni več usmerjena k iskanju človekove popolnost, ampak je to /…/etika biti, saj gre za vprašanje , kako biti, obstati in preživeti v svetu, kjer so meje tehnične rasti in napredka soočene z naravnimi danostmi, ki pa so omejene – nikakor ne neomejene. Skratka, v primerjavi s tradicionalno etiko je precejšen del sodobne etike dejansko etika preživetja – nehote je te tendence med prvimi izrazil ravno Schweitzer s svojo etiko spoštovanja do življenja.«
Iz knjige Hermenevtika metafizike
V sredo, 21. oktobra 2009, z začetkom ob 17. uri, bo v knjigarni Mohorjeve družbe v Ljubljani, Nazorjeva ul. 1, potekal pogovor na temo
Etika med metafiziko in utopijo
Naša gostja bo dr. Cvetka Hedžet Tóth, redna profesorica za filozofijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani.
Povod za pogovor je njena knjiga Hermenevtika metafizike: metafizika-materializem-etika-utopija (Ljubljana: Društvo 2000), v kateri obravnava poglede Schopenhauerja, Nietzscheja, Tillicha, Schweitzerja, Hartmanna, Sloterdijka … in tematizira projekt Svetovni etos, trpljenje zaradi industrije smrti ter avtobiografijo spolitiziranega 20. stoletja.
»Premnogi dosežki sodobne tehnologije žal ogrožajo obstoj svetovne biti in življenja v njej. Etika, ki jo danes potrebujemo, zato ni več usmerjena k iskanju človekove popolnost, ampak je to /…/etika biti, saj gre za vprašanje , kako biti, obstati in preživeti v svetu, kjer so meje tehnične rasti in napredka soočene z naravnimi danostmi, ki pa so omejene – nikakor ne neomejene. Skratka, v primerjavi s tradicionalno etiko je precejšen del sodobne etike dejansko etika preživetja – nehote je te tendence med prvimi izrazil ravno Schweitzer s svojo etiko spoštovanja do življenja.«
Iz knjige Hermenevtika metafizike
