Branko Cestnik

Rojen leta 1965 na Ptuju je otroštvo preživel na Hajdini pri Ptuju. Po končani osnovni šoli na Hajdini je bil sprejet na vojaško gimnazijo Franca Rozmana Staneta v Ljubljani. V drugem letniku je bil iz vojaške šole izključen in šolanje je nadaljeval na pedagoški gimnaziji na Ptuju. Po vojaščini je najprej delal v Opekarni Žabjek za tekočim trakom, vmes pa začel zahajati v Kartuzijo Pleterje. Leta 1986 je vstopil v misijonarski red klaretincev. Ta ga je naslednje leto poslal na študij v Rim, po dveh letih pa v noviciat v Madrid. V Rimu je študiral na treh papeških univerzah: dve leti filozofijo na Lateranski, tri leta teologijo na Gregorijanski ter štiri leta pedagogiko in mladinsko pastoralo na Salezijanski univerzi. Na slednji je leta 1995 diplomiral na temo vzgoje za mir v multikulturni družbi, 1997 pa magistriral iz mladinske pastorale, smer komunikologija. Naslov njegovega magisterija je bil Iskanje Boga v gledališču Eugèna Ionesca.

V duhovnika je bil posvečen v Mariboru leta 1995. Pastoralno je začel delovati leta 1997 kot kaplan v eni izmed župnij v predmestju Milana, kjer je veliko delal z mladimi. Leta 1998 je za pet let prevzel vodenje mladinske pastorale v Mariboru, hkrati pa je bil duhovni pomočnik v župniji Kamnica.

Leta 2003 je Branko prevzel župniji na Frankolovom in v Črešnjicah. Na Frankolovem je župnik še danes, hkrati pa deluje v pastoralnih in svetovalnih organih celjske škofije ter sodeluje pri ljudskih misijonih po vsej Sloveniji. Vmes je leto dni (2013) preživel na študijskem dopustu (t. i. sobotno leto) v Španiji.

Zaradi svojega prizadevnega dela z mladimi in organizacije prenove cerkvenih objektov v Občini Vojnik je leta 2014 prejel najvišje občinsko priznanje – zlati vojniški grb. Za dolgoletno delo s skavti je leta 2016 prejel zlati znak Združenja slovenskih katoliških skavtov in skavtinj.

Branka poznamo tudi kot pisca, kolumnista, blogerja in komentatorja v različnih medijih, v katerih piše o verskih, filozofskih in družbenopolitičnih vprašanjih v Sloveniji in širše. Leta 2016 je v knjigi z naslovom Manj, boljše, tišje, ki je izšla pri celovški Mohorjevi, izdal izbor svojih najodmevnejših blogov o javnem dogajanju, ki jih v svojem spletnem dnevniku objavlja od leta 2012. Leta 2019 je pri Celjski Mohorjevi družbi izšel njegov romaneskni prvenec Sonce Petovione.