Prva stran Knjige, CD-ji 150 let Mohorjeve Članstvo Kje smo? Bibliografija Ustanovitev družbe za izdajanje dobrih slovenskih knjig sta 27. 7. 1851 javno razglasila kaplan Andrej Einspieler in slavist Anton Janežič s skupino prijateljev. K temu jih je spodbudil škof Anton Martin Slomšek. Za zavetnika so si izbrali sv. Mohorja. 1852 je Društvo sv. Mohorja poslalo 785 članom prvi knjigi. Avstijska oblast je društvo potrdila leta 1853. Prvi vodja je bil Andrej Einspieler iz Celovca. Tam je bil tudi sedež Mohorjeve družbe, saj je bil Celovec bolj slovenski kot Ljubljana.   Člani Mohorjeve družbe so bili Slovenci vseh poklicev in stanov. V seznamu članov najdemo poleg škofov, župnikov, doktorjev in profesorjev ter šol in knjižnic tudi kuharice, kmete in dijake. Prvih trinajst let je bila Mohorjeva družba edina slovenska založba. Vsako leto je svojim članom poslala redno zbirko s koledarjem in slovenskimi večernicami. Pri tem je ni ustavila nobena vojna. Redna zbirka izhaja vsako leto še danes. 1862 je razpisala nagradni natečaj za nova besedila: za povest ter zgodovinsko in naravoslovno študijo.   Ko se je po prvi svetovni vojni Avstro-Ogrska sesula, je general Maister svetoval Mohorjevi družbi, naj se iz Celovca umakne na Prevalje, dokler se razmere ne uredijo. S seboj so vzeli vse, razdrli so tiskarske stroje in jih odpeljali. Tudi veliko uslužbencev je odšlo skupaj z Mohorjevo družbo na Prevalje. Novi državi Avstriji je pripadel del Koroške s Celovcem, zato se je Mohorjeva družba odločila, da se bo dokončno nastanila v Celju. Spet so vse naložili na vlak in odpeljali v Celje. Na Prevaljah je 1922 uredništvo prevzel Fran Saleški Finžgar, ki je sicer živel v Ljubljani. Od takrat je bilo uredništvo Mohorjeve vedno v Ljubljani, uprava, tiskarna in skladišče pa od 1927 v Celju.   Celje je bilo do II. svetovne vojne svetovni kulturni center za Slovence. Odtod so pošiljali slovenske knjige Slovencem, ki so odšli po svetu: v Ameriko, Afriko, Azijo ... Med II. svetovno vojno je Mohorjeva družba delovala le v Ljubljani. Celjsko tiskarno so zasedli Nemci, knjige iz skladišča pa so odpeljali v papirnico, kjer so jih razrezali. Po II. svetovni vojni Že pred vojno je zaradi prepovedi uvoza knjig v Italijo nastala Goriška Mohorjeva družba za Slovence v Italiji. je Mohorjeva Družba Celje ves čas delovala, čeprav ne tako svobodno kot prej.V Celovcu je bila ponovno ustanovljena Celovška Mohorjeva družba, ki je skrbela za Slovence v Avstriji in izdajala knjige, ki jih Mohorjeva družba v Jugoslaviji ni smela. 1989 je Mohorjeva Družba Celje izdala Sveto pismo (Novo zavezo in Psalme) na disketah. To je bila prva "računalniška knjiga" v Sloveniji. Imela je naslov 146375 besed. V 150 letih je Mohorjeva družba izdala skupaj okoli 40 000 000 knjig. VEČ O ZGODOVINI MOHORJEVE