Naročam se na e-novice

Najbolj prodajane
Zadnji izvodi

FRAN GERBIČ (1840–1917)

Škulj Edo 

Strani: 484
Format: 210 mm × 297 mm
Vezava: Trda vezava
Leto izdaje: 2017
ISBN 978-961-278-309-9
39,50 € Daj v košarico

Glasbenik pionirskih let slovenskega opernega življenja

Ugledni slovenski muzikolog, glasbenik in duhovnik prof. dr. Edo Škulj je ob 100-letnici smrti glasbenika in skladatelja Frana Gerbiča (1840–1917) pripravil obširno monografijo, kjer so v prvem delu (Gerbič o Gerbiču) zbrani vsi Gerbičevi avtobiografski spisi ali drugi članki, ki nosijo skladateljev osebni pečat. V tretjem delu (Gerbič po Gerbiču) avtor obravnava dogajanje po glasbenikovi smrti. Najobsežnejši je drugi del monografije (Drugi o Gerbiču), ki opisuje življenje in delo velikega Cerkničana, kot so ga videli tisti, ki so študirali njegove skladbe, njegove izvedbe in njegove spise.

Monografija Fran Gerbič (1840–1917). Ob 100-letnici smrti podaja kar se da celovito podobo skladatelja, njegovo življenjsko in ustvarjalno pot ter njegove dobre in šibke lastnosti. Če hočemo Frana Gerbiča pravilno soditi kot skladatelja, opernega pevca, dirigenta in pedagoga, moramo upoštevati čas, v katerem je živel, in okolje, v katerem je preživel zgodnjo mladost.

Mag. Zoran Krstulović izjemno monografijo dr. Eda Škulja zaokroža s Seznamom glasbenih del Frana Gerbiča in Literaturo o Franu Gerbiču. Oba dela je pripravil na podlagi skladateljeve zapuščine, ki je shranjena v Narodni in univerzitetni knjižnici in v Zgodovinskem arhivu Ljubljana. 

Monografijo dopolnjuje tudi več kot šestdeset arhivskih in dokumentarnih fotografij: od portretov Frana Gerbiča do današnjih fotografij, ki nas popeljejo po krajih, kjer je skladatelj živel in deloval.

O avtorju

Prof. dr. Edo Škulj, ugledni slovenski muzikolog, glasbenik in duhovnik, se je rodil 23. maja 1941 v Podsmreki pri Velikih Laščah. Edo Škulj je bil tretji med štirimi otroki, za katere je morala mati skrbeti sama, saj je bil oče, šolski upravitelj v Pirničah pod Šmarno goro, v začetku vojne aprila 1941 odpeljan v nemško Podsmreko. Družina se je z očetom srečala v Rimu leta 1947, nakar je odplula proti Buenos Airesu, kamor so prispeli januarja 1948. Tu je Edo končal osnovno šolo in odlično argentinsko gimnazijo ter nadaljeval študij na teološki fakulteti z uradnim naslovom Facultas Theologica Labacensis, ki so jo ustanovili izseljeni profesorji ljubljanske Teološke fakultete v Italiji. Tu se je posvetil tudi študiju glasbe in ga leta 1972 sklenil summa cum laude z disertacijo o Stanku Premrlu.

Konec leta 1975 se je dr. Edo Škulj vrnil v Ljubljano, kjer je poleg duhovniškega dela kot korni vikar in stolni kaplan ter organist za ljudsko petje ustvaril veličasten opus.


Ob njegovi 70-letnici je pri Celjski Mohorjevi družbi leta 2011 izšla knjiga Edo Škulj – 70 let življenja in ustvarjanja, v kateri je predstavljeno avtorjevo raznovrstno delo na področju transkribiranja Gallusove glasbe, pedagoške dejavnosti, organografije in uredniškega dela.




Notranjsko-primorske novice, 30. 3. 2017