Najbolj prodajane
Zadnji izvodi

Poslovil se je Ivan Malavašič

Iz zapisa Jožeta Faganela ob devetdesetletnici Ivana Malavašiča (Zvon 2017/5)

 

Ivan Malavašič je septembra 2017 dopolnil 90 let in se je iz Rovt ustalil v Podlipi blizu Vrhnike. Ustvarjalno srce mu je v roke potiskalo čopič in pero. Najprej je slikal, med drugim tudi portret, kdo ve, če ne svojega vzornika Cankarja, in nato, spodbujen najprej od tovarniškega glasila Usnjar, predvsem
pisal ... Pa ne le kratko prozo po vzoru Cankarjevih črtic, ampak tudi druge zvrsti. Urednik zbirke črtic za celjsko Mohorjevo Ivan Mohar je leta 2006 naštel 1700 pesmi, 77 povesti oz. romanov in okrog 130 črtic. Njegovi glavni založbi sta Kmečki glas in Ognjišče. Toda na Mohorjevo je posebej ponosen, saj je tu izšla tematsko na božične praznike umerjena zbirka črtic Organistov božič. Med njimi zlasti uvodna zgodbica Sveti večer ustvarja vzdušje, ki spominja na usodo Cankarjeve družine, katere oče se je odpravil zaslužit na jug, in se pri Malavašiču tudi vrnil prav na sveti večer. Pred dvajsetimi leti je časnikarju Ognjišča prostodušno zaupal svoje pričakovanje od bralca: »da bi po branju postal vsaj malo boljši ...« Kak sodoben teoretik bi se ob tem namrdnil, a etični imperativ je v zgodovini umetnosti doslej botroval največjim
umetninam. Zato je normalno, da je Malavašič pisal tudi za mladino spodbudne zapise, ne pa posmehljive norčije, ki prevladujejo v sodobni mladinski literaturi, a ne toliko zabavajo, kakor bolj vznemirjajo naše današnje šolarje. Malavašič ni kot Cankar živel le od ustvarjanja. Ampak je hodil v službo in upal, da
bo dočakal upokojitev, ko bi se posvetil samo pisanju. Sanje so mu uspele in zdravje mu je omogočilo, da je ustvarjal tako dolgo, kot traja delovna doba.

S hvaležnostjo se ga bomo spominjali tudi sodelavci Celjske Mohorjeve družbe