Najbolj prodajane
Zadnji izvodi

MAVRICE

Ožbalt Irma 

Strani: 232
Format: 130 mm x 210 mm
Vezava: Mehka vezava
Leto izdaje: 2013
ISBN: 978-961-278-076-0
19,00 €

Članska cena: 17,10 € Daj v košarico

Ohranjati slovensko besedo
Zunanji zaris kratkih zgodb pod naslovom Mavrice nam je že znan, ker se snovno spet giblje med domovino in Ameriko, le da so posamezne zgodbe zastavljene ostreje, pogosto z močno nostalgijo po rodnih krajih, čeprav kdaj navrženo samo mimobežno, kdaj pa neposredno v pripovedih o krajih njene mladosti, še posebej obisk Kočevskega Roga. Povsem drugače, nekako odtujeno, delujejo zgodbe iz Montreala ali Floride.

V okvirih slovenske zdomske književnosti srečujemo vrsto značilnih besednih ustvarjalcev, bodisi pesnikov in pisateljev, bodisi esejistov in prevajalcev, ki so ves povojni čas v zahodnem kulturnem svetu oblikovali zanimivo in dovolj prepoznavno literaturo kot vzporednico vsemu, kar je nastajalo v domovini pod realsocialistično poetološko doktrino. Nekateri avtorji so imeli to srečo, da so ostali v evropskih deželah, posamezniki celo v zamejstvu, večina pa je bila razseljena po širnem svetu: od Tokia do Vancouvra, od Toronta do Buenos Airesa. Sčasoma so si ustvarili posamezne kulturne centre, a povezovalno vlogo je imela Slovenska kulturna akcija v Buenos Airesu, ki je premogla najmočnejšo založniško dejavnost. Med avtorji najdemo izjemna peresa, ki so ustvarila nekaj vrhunskih umetniških del, ki jih mora slovenska literarna zgodovina vključiti v sočasno literarno dogajanje v domovini.

Zdomskim avtorjem so se pozneje pridružili še nekateri drugi, ki so iz ideoloških ali ekonomskih razlogov zapustili domovino in se uveljavili v svetu, v posameznih kulturnih skupnostih pomagali ohranjati slovensko besedo. Med te zadnje uvrščamo pisateljico Irmo Marinčič Ožbalt, ki živi in dela v Kanadi.

Za celjsko Mohorjevo je Irma Ožbalt zbrala zanimive kratke zgodbe pod naslovom Mavrice. Zunanji zaris nam je že znan, ker se snovno spet giblje med domovino in Ameriko, le da so posamezne zgodbe zastavljene ostreje, pogosto z močno nostalgijo po rodnih krajih, čeprav kdaj navrženo samo mimobežno (Razprodaja iz garaže), kdaj pa neposredno v pripovedih o krajih njene mladosti (Gospodična Mici, Majolika celeja, Naša gasa, Veliki R, Branka, Ellen), še posebej obisk Kočevskega Roga (Sveče v mahu). Povsem drugače, nekako odtujeno, delujejo zgodbe iz Montreala ali Floride (Modri mesec nad Novo Škotsko, Velika noč v cerkvi Učlovečenja, Mavrice, Jutro na plaži, Julkica).