Najbolj prodajane
Zadnji izvodi

OD KLINOPISA DO TEODORE

Sprehod skozi zgodovino starega veka

Maver Aleš 

Strani: 332
Format: 135 mm × 210 mm
Vezava: Mehka vezava
Zbirka: REDNA ZBIRKA
Leto izdaje: 2018
ISBN: 978-961-278-410-2
23,00 € Daj v košarico

Iskriv oris preteklosti širšega sredozemskega prostora

Avtor se sprehodi po Sredozemlju v starem veku in nas preko Egipta, čez Grčijo in Rim pripelje v čas zgodnjega krščanstva, ki mu nameni obširen kos besedilne pogače, in zaključi s koncem antike na slovenskih tleh.

Pregled staroveške zgodovine poleg nespornih znanih dejstev nosi avtorjev osebni pečat. V nasprotju z vrstniki in današnjimi fanti, ki jih najbolj zanimajo brzostrelke in vesoljske ladje, so njega že zgodaj zastrupile volilne skrinjice in z njimi povezane številke. Zato se je najbolj razpisal in razvnel ob opisih politične zgodovine, državnih ureditev, volilnih procedur in političnih spletk. Avtor nikakor ni kakšen dolgočasni zgodovinar, pač pa iskriv pripovedovalec. Kot vstopna točka je že v naslovu naveden klinopis, ena od najzgodnejših, če že ne najzgodnejša pisava v človeški zgodovini; zaključi pa avtor svojo časovno zamejitev z ženskim imenom, spretno in inteligentno ženo vzhodnorimskega cesarja Justijana I. Velikega, Slovencem znanega iz Finžgarjevega romana Pod svobodnim soncem.

Prav nič dolgočasen zgodovinski učbenik bo tako študente kot tudi druge, ki zastrižejo z ušesi ob omembi preteklosti, razveselil z neobičajnim pristopom. Zagotovo pa knjiga tudi ljubiteljskih bralcev ne bo pustila hladnih. Obogatena je z zemljevidi, tabelami in slikami, da bo potovanje še prijetnejše.


O avtorju

Aleš Maver je maturiral na II. gimnaziji Maribor. Študiral je slovenščino, latinščino in teologijo. Diplomiral je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, doktoriral pa na Oddelku za zgodovino ljubljanske filozofske fakultete z disertacijo Politična zgodovina v latinskem krščanskem zgodovinopisju 4. in 5. stoletja. Je docent za zgodovino starega veka in lektor za latinščino na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru ter profesor latinščine in teologije pri katedri za zgodovino Cerkve in patrologijo na Teološki fakulteti. Dejaven je kot prevajalec in pisec člankov in odgovorni urednik ter kolumnist spletnega magazina ČasnikNjegov opus obsega preko dvesto samostojnih del, prevodov in znanstvenih člankov. Sodeluje tudi pri Zboru za republiko.

Odlomki iz knjige
Zadnji vzdihljaj sumerskega jezika na velikem zgodovinskem odru je bil zakonik sumerskega kralja Lipit-Ištarja iz omenjene dinastije, nastal nekje v prvi polovici 19. stoletja pr. Kr. Nasledil je Urnamujevo in napovedoval obsežnejše Hamurabijevo prizadevanje na zakonodajnem področju. Ton zakonika naj ponazori eno njegovih določil: Če moževa žena slednjemu ni rodila otrok, vlačuga z javnega trga pa mu je rodila otroke, naj mož tej vlačugi priskrbi žito, olje in obleko. Otroci, ki mu jih je rodila vlačuga, bodo njegovi dediči, a dokler živi njegova žena, vlačuga ne bo prebivala v hiši z njegovo ženo. (Str. 51)

Za ženske je bila homerska doba vsekakor med boljšimi v grški zgodovini, vsaj če sodimo po obeh epih. Hlač vsaj občasno pri Homerju ne nosijo samo boginje, zlasti Atena in Hera, marveč tudi številne zemljanke. Navsezadnje si grška junaka Ahil in Agamemnon na začetku Iliade v lase sploh skočita zaradi ženske. Tolikšne moške pozornosti v družbi, ki so jo vedno obvladovali dedci, in takšnega javnega vpliva lepši spol pozneje ni bil deležen, še posebej ne v »demokratičnih« Atenah, kjer žensk v javnosti praktično ni bilo. (Str. 132)