Naročam se na e-novice

Najbolj prodajane
Zadnji izvodi

SVETA BRATA CIRIL IN METOD

Njuno izročilo v slovenski likovni ustvarjalnosti

Komelj Milček 

Strani: 200
Format: 100 mm x 195 mm
Vezava: Mehka vezava
Zbirka: VADEMECUM
Leto izdaje: 2015
978-961-278-240-5
19,00 €

Članska cena: 17,10 € Daj v košarico

Umetnostnozgodovinski prikaz ustvarjalnosti, povezane s svetima bratoma, v slovenski likovni ustvarjalnosti. Prikazana je kulturna pot z Vzhoda na Zahod. Avtor je eden vodilnih umetnostnih zgodovinarjev, dopisni član SAZU. S fotografsko prilogo.

Knjiga prikazuje osrednje upodobitve svetih bratov Cirila in Metoda v slovenski likovni umetnosti. Te so se najbolj zgostile v 19. stoletju, potem ko je obudil njuno čaščenje škof Anton Martin Slomšek. Tedaj sta se svet­nika pojavila na številnih cerkvenih oltarjih in poslikavah, tudi pozneje pa sta obdržala v slovenskih cerkvah in drugod posebno narodnoobrambno veljavo kot glas­nika slovanstva, posebej na slovenskem obrobju in na okupiranem Primorskem, kjer ju je največkrat upodobil Tone Kralj. V slovenskem povojnem slikarstvu je doživelo estetski odmev tudi izročilo njunih glagolskih in cirilskih črk. Šele v 20. stoletju jima je bilo pri nas posvečenih tudi nekaj cerkva.

Njune upodobitve so likovno zaživele v znamenju časov in raznolikih ustvarjalnih osebnosti, največkrat pa so še bolj kot v ustvarjalnem pogledu pomenljive v širšem kulturnem kontekstu, še posebej v odnosu do bizantinskega izročila in slovanstva. V tej luči posebej izstopa umetniško delo patra Marka Rupnika. Zaradi takih izhodišč, povezanih s predstavo o obeh svetnikih, povezujočih krščanski Vzhod in Zahod, knjiga vključuje tudi prikaz naše umetnostnozgodovinske recepcije vzhodnega izročila ter se dotika vprašanja o težko opredeljivem pomenu slovanskih blagovestnikov za kulturno zgodovino Slovencev.


O avtorju

Milček Komelj je bil rojen leta 1948 v Novem mestu, kjer sta ga zgodaj navdušili likovna in literarna ustvarjalnost. V Ljubljani je študiral umetnostno zgodovino in slovenski jezik s književnostjo. Doktoriral je iz mladostne umetnosti Božidarja Jakca, s katerim je intenzivno sodeloval. Do upokojitve je predaval umetnostno zgodovino na ljubljanski Filozofski fakulteti in bil dolga leta sodelavec Nove revije. Posveča se zlasti razlagam slikarstva, napisal je vrsto likovnih monografij (med njimi trilogijo Poteze, Obrazi, Svetniki) ter študijskih prikazov, komentarjev in ocen. Je avtor treh pesniških zbirk. Sodeloval je v številnih ocenjevalnih žirijah in komisijah ter radijskih in TV oddajah ter bil med drugim nacionalni koordinator za umetnostno zgodovino. Za svoje delo je prejel več priznanj. Je član salzburške Evropske akademije znanosti in umetnosti in Slovenske akademije znanosti in umetnosti, predsednik Slovenske matice in častni meš­čan Novega mesta.  


Izšlo v sodelovanju s SAZU.