Naročam se na e-novice

Najbolj prodajane
Zadnji izvodi

RESOS

Evripid 

Prevod: Jelena Isak Kres
Strani: 162
Format: 130 mm x 210 mm
Zbirka: ANTIKA
Vezava: Integralna vezava
Leto izdaje: 2012
ISBN: 978-961-278-041-8
25,00 €

Članska cena: 22,50 € Daj v košarico

Drama Resos prikazuje dogodke, ki so bili antičnemu občinstvu znani iz Dolonove epizode v desetem spevu Iliade. Celotno dogajanje se odvija ponoči, v trojanskem vojaškem taboru. Trojanci že deset let zaman poskušajo pregnati Grke izpred Troje, a so tega dne svojim oblegovalcem zadali zelo hud udarec. Njihov poveljnik Hektor je celo prepričan, da ga je od dokonče zmage odvrnila zgolj noč, ki je prekinila bitko. Grkom res ne gre najbolje, njihov najmočnejši bojevnik Ahil se zaradi spora z vojskovodjo Agamemnonom užaljeno vzdržuje boja, tako da Agamemnon razmišlja celo o prenehanju obleganja in vrnitvi v Grčijo. Za Trojance pa se zdi, da se jim bo po desetih letih končno nasmehnila sreča. Ne samo pravkaršnja zmaga, to noč jim kot zaveznik na pomoč prihaja še traški kralj Resos s svojo močno vojsko. Resos je tudi lastnik sijajnih konj, ki so obdani s podobnim bliščem kakor znameniti Ahilovi konji, zato se traški zaveznik že samo v molčečem govoru podob zlahka utegne zazdeti kot najnevarnejši Ahilov nasprotnik, čeprav je ta vloga sicer pripadala Hektorju, najmočnejšemu Trojancu. Hektor tako Tračana sicer sprejme, vendar nerad, saj se boji, da bi mu ta rad odnesel lovoriko zmage.

Tega večera zaradi krize, v kateri se je znašla grška vojska, in priložnosti za dokončno zmago, ki se je ponudila Trojancem, na obeh straneh vlada veliko vznemirjenje. Tako Grki kot Trojanci se znajdejo pred odločitvijo, kako ravnati dalje, zato na obeh straneh sklenejo v sovražni tabor poslati nekoga, ki bi poizvedel o stanju pri nasprotnikih. Antični gledalci izid propadle trojanske in uspele grške misije že poznajo, vendar bodo zdaj imeli priliko tudi od blizu videti in slišati traškega kralja, predvsem pa nepričakovane dogodke neposredno pred in po njegovem prihodu. Prebrisanega Grka Odiseja, ki se s pomočnikom Diomedom in pod pokroviteljstvom boginje Atene odpravi v trojanski tabor, dobro poznajo tudi po drugih prigodah, zlasti iz Odiseje in zgodb danes izgubljenih pesnitev Epskega cikla – te so so prav tako obravnavale mitološko snov dogodkov, povezanih s trojansko vojno. Častihlepnega, a strahopetnega Trojanca Dolona, ki se ponudi za oglednika stanja pri Grkih, pa se za razliko od Odiseja verjetno spomnijo predvsem iz te, Dolonove zgodbe v Iliadi. Spomnijo se tudi nagrade, ki jo bo za tvegano izvidništvo trojanskemu prostovoljcu ponudil Hektor in za katero je bilo tam pokazano, kako je kot trofeja za navadnega vojaka vse preveč imenitna. Ahilove konje namreč lahko ukroti samo Ahil, zapovrh pa Grki sploh še niso premagani. Za tem golobom na strehi bo tekel Dolon, zaslepljen od njegovega blišča, medtem ko bo Hektor, podobno zaslepljen od upanja v zmago, pozabil zavarovati Resosa in njegove konje.

Drama se začne v času, ko je Hektor po zmagoviti bitki že zaspal, saj so mu vedeži zvečer nadaljevanje boja izrecno odsvetovali. Ponoči pa stražarji opazijo, da Grki budno prižigajo ognje. Kot pomemben Hektorjev svetovalec bo nastopil tudi Enej, Trojanec, ki je sicer znan po tem, da bo preživel padec Troje. Kasneje se bo za nekaj hipov na odru pojavil tudi Paris, trojanski princ, ki je s svojo ugrabitvijo Grkinje Helene povzročil trojansko vojno.

Prevod in spremna beseda: mag. Jelena Isak Kres.
Izvedba projekta je sofinancirana s strani Evropske komisije.