Najbolj prodajane
Zadnji izvodi

RECI ŽIVLJENJU DA

Bosmans Phil 

Prevod: Milena Turnšek
Strani: 108
Format: 120 mm x 190 mm
Vezava: Mehka vezava
Leto izdaje: 2018
ISBN 978-961-278-363-1
12,90 € Daj v košarico

Majhne oaze v veliki puščavi

Phil Bosmans misli v knjigi namenja utrujenim in malodušnim ljudem, ljudem, na katere preži strah. Čeprav nas avtor ne pozna, nam polaga na srce, da veliko zmoremo. S svojim jasnim pogledom na stisko bližnjega si prizadeva za kulturo srca. Vabi nas, da postanemo prinašalci vode v veliki puščavi, da postanemo majhna zelenica. Na obzorju vidi ljudi vseh razredov in plasti in taborov. Njegova ljubezen do človeka izvira iz globoke, popolnoma nevsiljive vernosti.

Belgijskega duhovnika Phila Bosmansa je slovenskim bralcem prva približala revija Prijatelj, verski list bolnikov, invalidov in njihovih prijateljev (danes ga izdaja Dom sv. Jožef v Celju), s prispevkom Sklenil sem prijateljstvo z naravo v prvi številki dvomesečnika leta 1989. Sledile so številne objave, pod prevod katerih se je podpisovala Darinka Slanovec vse do leta 1995, ko je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla prva Bosmansova knjiga Ne pozabi na veselje. Sledile so še knjige Rože sreče moraš sa­diti sam (1995), Sreča se skriva v tebi (1996), Rad te imam (1997) in Reci življenju da (1999), ki so bile večkrat ponatisnjene. Po dveh desetletjih od prvih izdaj se je Celjska Mohorjeva družba odločila, da med svoje bralce ponovno pošlje Bosmansove »vitamine za srce« in ponatisne štiri od teh petih knjig.

V tej knjigi nam Phil Bosmans polaga na srce: »Veliko zmo­remo, zelo veliko. V veliki puščavi smo lahko majhne oaze, kjer vse začenja znova rasti in cveteti. Krizi moramo odvzeti dramatičnost. V tej svoji puščavi moramo saditi rože, v svoji noči sejati zvezde, ne da bi se pri tem nenehno spraševali, kaj bo sploh iz tega. V današnji dobi energetske krize moramo odkriti novo energijo, mogočno, vendar že popolnoma pozabljeno praenergijo: ljubezen.«

O avtorju

Phil Bosmans (1922–2012) je bil belgijski duhovnik ter avtor številnih duhovnih spisov. Rodil se je 1. julija 1922 revnim staršem v podeželskem kraju Gruitrode v belgijski pokrajini Limburg. Družina se je v iskanju kruha kasneje preselila v bližino mesta Genk, kjer so Philovi bratje in oče dobili delo v rudniku.

S tetino pomočjo je mladi Phil obiskoval šolo pri redovnikih, katerih red je na začetku 18. stoletja usta­novil francoski duhovnik sv. Ludvik Marija Grignion Montfortski (1673–1716), ter leta 1941 tudi sam postal član tega reda.

Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je v belgijskem mestu Antwerpen začel voditi gibanje, ki ni pripadalo nobeni veroizpovedi. Phila Bosmansa je pri delu vodila želja pomagati človeku v stiski -z razumom in fantazijo, z glavo in srcem. Svoj apostolat je izvrševal na ljudskih misijonih po župnijah, v pogovorih z ljudmi in z obiskovanjem družin. Zahtevno delo od jutra do večera ga je tiralo do popolnega zloma. Kar dve leti je potreboval, da se je ponovno postavil na noge in vrnil na delo.

Moderni Frančišek, kot so Bosmansa poimenovali njegovi bralci, je prav v svojih duhovnih spisih zapustil neprecenljiv studenec žive vode, s katerim lahko sleherni izmed nas ustvari majhno »oazo« v tej veliki puščavi sveta. »Moja zadnja beseda je: hvaležnost,« je dejal Phil Bosmans, ki je umrl 17. januarja 2012 v devetdesetem letu polnega življenja.